Komšić: Vprašanje obstoja Bosne in Hercegovine je vprašanje obstoja civilizacije

(Patria) - Na skupni slovesni akademiji ob dnevu državnosti BiH, v organizaciji Kantona Sarajevo, mesta Sarajevo in občin Kantona Sarajevo, je v Vijećnici spregovoril tudi predsedujoči Predsedstva BiH Željko Komšić.

„25. november, dan obnovljene državnosti Bosne in Hercegovine, je temeljna identitetna opredelitev naše države. Ta opredelitev ima različne pomene, in sicer, bi rekel, politične, institucionalne in kulturološke pomene. 

Čeprav je obstajala stotine let pred tem v različnih oblikah, kot banovina, kraljevina, kot prostor pod ingerenco velikih imperijev, s svojo posebno vlogo v okviru teh imperijev, se je BiH prvič kot država, oziroma kot Republika, konstituirala 25. novembra 1943. 

Za razliko od prejšnjih ureditev, je pojem Republike pojem moderne državljanske družbe, to je, dosežek velikih evropskih revolucij. 25. november 1943 je izraz zrelosti bosanskohercegovske družbe kot celote. 

Ta družba, oziroma njeni najnaprednejši deli so z zbiranjem izkušenj iz preteklosti, zbrali moč, pogum in intelektualni kapaciteto, da so si skozi Narodnoosvobodilno gibanje uresničili sebe“, je dejal Komšić.

Dodal je, da je to „ne le v boju za modernejšo obliko družbenega organiziranja, ampak tudi to, da prepričajo široke ljudske množice, da je boj za Republiko, boj za Revolucijo, tisto, v čemer morajo sodelovati, če želijo biti ustvarjalci zgodovine in države“. 

„In res, ta generacija je postala ustvarjalec zgodovine, glede na dejstvo, kaj vse je preživela in prenesla v boju za svoja demokratična prepričanja, ki so se rezultirala v konstituiranju Republike. 

Republika je bila konstituirana na načelih, ki so bila v družbenem smislu, na tradicionalen način vedno upoštevana, na načelih medsebojnega spoštovanja med hkrati podobnimi in različnimi narodi. 

Toda takrat so narodi in državljani Bosne in Hercegovine prvič, ob upoštevanju vseh posebnosti in vseh podobnosti, našli skupni jezik. Ta skupni jezik je bil vsebovan v preprosti formulaciji ZAVNOBiH-a, da Bosna in Hercegovina ni ne Muslimanska, ne Srbska, ne Hrvaška, ampak Muslimanska in Srbska in Hrvaška in vseh drugih državljanov, ki v njej živijo. 

Ta skupni jezik bosanskohercegovskih narodov ni le utemeljil Republike kot načela, ampak tudi kot državni aparat, brez katerega Republika Bosna in Hercegovina ne bi mogla zaživeti. 

Skoraj pet desetletij miru ZAVNOBiH-a je oblikovalo številne državne institucije, od političnih, preko pravosodnih, varnostnih, izobraževalnih in kulturnih. Obdobje med letoma 1943 in 1992 je bilo uresničevanje idej ZAVNOBiH-a. Tega obdobja ne smemo idealizirati s te časovne distance, vendar ga tudi ne smemo omalovaževati, ker je prav to obdobje, v katerem so bile zgrajene republiške institucije, ki so bile spet ključne pri obrambi pred agresijo na Republiko BIH“, je dodal Komšić.

Prav tako je pomemben vidik ZAVNOBiH-a, kot pravi Komšić, končno opredeljevanje BiH kot multietničnega prostora, ki sam po sebi pomeni udejstvovanje v oblasti in družbenem življenju vseh pripadnikov različitih etničnih skupin, brez etnične diskriminacije, ki je danes prisotna, in proti kateri se borimo vsi, ki smo za državljansko BiH. 

„Prav to je bil boj, ki ga je vodilo Narodnoosvobodilno gibanje. Boj, ki je temeljil na civilizacijskih vrednotah, za katere se še danes borimo. Te vrednote so pod hudimi napadi. Včasih ti napadi prihajajo iz same Evrope in EU, ki je prav tako utemeljena na načelih antifašizma. 

Vendar pa se od tega boja za demokratične in civilizacijske vrednote ne bomo odpovedali, ne glede na to, kako se Evropa do njih obnaša, ker se generacija iz leta 1943 od teh vrednot ni odpovedala niti takrat v pogojih fašistično porobljene Evrope. 

Ne bomo, ker je naše politično, institucionalno in kulturološko dediščina antifašizem, ker je naša zgodovinska dediščina demokratična in antifašistična Republika Bosna in Hercegovina. 

In v najtežjih letih, v letih agresije na našo državo, se teh vrednot nismo odrekli. Niti danes se jih ne bomo, ker vanje verjamemo in vanje bomo verjeli. 

Vprašanje obstoja Bosne in Hercegovine ni le vprašanje obstoja države. To je vprašanje obstoja civilizacije. Za nas, ki v Bosno in Hercegovino verjamemo, to sploh ni vprašanje, ampak stvar dostojanstva, ki nam ga nihče ne more odvzeti. In zato bodimo ponosni na to, v kar verjamemo! Bodimo ponosni na Bosno in Hercegovino“, je dodal Komšić.