Komšić spet o 'bošnjaškem nacionalizmu': Komu Ivo potrebuje BiH le s Hrvati, ki imajo člansko izkaznico HDZ?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Mediji v Bosni in Hercegovini se danes potegujejo, kdo bo prvi objavil avtorski članek Ive Komšića, tistega intelektualca, čigar delovanje lahko razdelimo in merimo na čas pred in po prihodu Christiana Schmidta na mesto visokega predstavnika za BiH.

Nekoč oster kritik in objektivni opazovalec razmer v BiH in Hrvat, ki kritizira zločinsko politiko Franje Tuđmana in vse, kar je takšno delovanje uničilo, danes žrtve postavlja v kontekst tistega, česar Bošnjaki nikoli niso bili in ne bodo – nacionalisti in radikalisti.

Komšić si je dovolil stati na strani tistih, katerih politika je uničila BiH, saj je očitno, da se je hrvaška vojna politika Herceg-Bosne nadaljevala tudi po Tuđmanu.

Komšić se je pridružil podtikanjem Bošnjakom in polovico besedila posvetil obrambi Schmidta, nato pa napačno navaja, da je Schmidt ustvaril pogoje za oblikovanje oblasti na obeh ravneh.

Z niti enim stavkom ne govori o tem, da je Schmidt suspendiral Ustavo, namestil Vlado FBiH, spretno ugodil HDZ-ju in Draganu Čoviću. Komšić navaja tudi, da je Schmidt politično distanciral HDZ BiH od Dodika in njegove politike ter jih nedvoumno usmeril proti EU, kar je absolutna laž, saj se Dodik in Čović nista distancirala, niti nista pripravljena izpolniti zahtev EU, ne da bi pred tem izpolnila njune zahteve (volilni zakon, Ustavno sodišče BiH), ki nimajo zveze s potjo BiH proti EU!

V besedilu Komšić zavestno amnestira Trojko ter, tako kot Konaković in ekipa, omenja, kako aktualno oblast, ki jo predstavlja Trojka, v protizahodni kampanji, ki jo vodijo bošnjaški nacionalisti, prikazujejo kot izdajalsko, kot plačance Zahoda, kot nesposobne, da se uprejo Dodiku.

Ne omenja niti z eno besedo stališča Veleposlaništva ZDA, ki je očitno prepoznalo načrte iz Bakincev in jasno sporočilo – to ni tisto, kar se zahteva od BiH. Dogovor iz Bakincev pa BiH vodi v nadaljnjo etnično delitev.

In tako se 'objektivni' Komšić ukvarja le z 'bošnjaškim nacionalizmom', brez kakršne koli aluzije na hrvaški nacionalizem ali pa Čovićev kriminal in nacionalizem.

Komšić je izbral najlažji način, da iz Bošnjakov, ki so realno največje žrtve agresije, pa tudi samega Daytona, naredi tarče, omenjajoč besede, od katerih se ježi civiliziran svet.

In čeprav je kot intelektualec dolžan pojasniti, kaj je bošnjaški radikalizem, Komšić tega ne stori, saj je tudi laiku jasno, da je DRŽAVA edini bošnjaški, bosanski radikalizem in nacionalizem. Nekaj podobnega smo videli v Črni gori.

Komšiću je pomembno širiti narativ, ki se opira na politiko iz Hrvaške (načrti HAZU), v kateri se še vedno predvajajo prispevki o domnevnem radikalizmu in terorizmu, ki ne ogrožajo BiH nič bolj ali manj kot vse države sveta. Toda Komšić ne odneha, zato ni odveč razmisliti, zakaj je prišlo do nenadne spremembe v mišljenju in javnih nastopih Ive Komšića pred in po Schmidtu.

Jasno je namreč, da je vse minljivo, razen interesov, ki so večni, in projektov, ki prinašajo dobiček.

Komšić ve, da so Bošnjaki narod, čigar vodstvo je sredi agresije, medtem ko so branili golo preživetje, varovalo in obnavljalo tuje bogomolje. Bošnjaki so narod, ki je pretrpel najhujše vojne grozote in zločine, najhujše po drugi svetovni vojni, a svojih otrok ni učil, da bodo nekoč, ko bodo imeli priložnost, ubijali iz maščevanja.

Zato je prav, da se Komšiću odgovori na njegovo vprašanje, komu je potrebna BiH brez Hrvatov?

Obtožuje Bošnjake, da Hrvate kot celoto prikazujejo kot nacionaliste, celo tiste hrvaške in verske institucije ter posameznike, ki so se ves čas agresije vztrajno zavzemali za celovito in suvereno BiH.

A tako nacionalistični naj bi bili Bošnjaki in tako si želijo BiH brez Hrvatov, da kot narod glasujejo za Željka Komšića, ki je Hrvat, a ga, paradoksalno, ne priznavata HDZ BiH in Hrvaška, čeprav je bil izvoljen v skladu z Ustavo in zakoni.

Potem nekaj ne štima s trditvijo, da nekdo hoče BiH brez Hrvatov, ali pa Ivo meni, da Željko Komšić ni Hrvat, ali pa se priklanja ideji Trojke in Čovića, da en narod ne sme drugemu izbirati predstavnika. Član Predsedstva BiH pa predstavlja vse državljane BiH, a po sili razmer prihaja iz vrst Hrvatov, Bošnjakov in Srbov. Nikakor ne predstavljajo izključno teh narodov!

Potem nam naj Ivo odgovori, komu je potrebna BiH brez Hrvatov, ki niso HDZ BiH, in od kdaj nacionalno legitimacijo izdajajo stranke?

Ker je Hrvat Hrvat, ne glede na to, kateri politični opciji pripada, nam potem odgovorite, komu je potrebna BiH brez Hrvatov, ki ne sledijo Draganu Čoviću, a ljubijo svojo domovino BiH?

Odgovorite nam, kako lahko izrečete laž, da se zagovarja teza o pozitivnem oziroma “domoljubnem nacionalizmu”, ki je rezerviran le za Bošnjake, če pa jaz, kot Bošnjakinja, priznavam, da ima Željko Komšić domoljubni naboj in da se bori za BiH, ki bo dom za vse ljudi, ki jo spoštujejo in ljubijo, ne glede na njihovo narodnost. Se spomnite tistega državljanskega koncepta, ki ste ga pred prihodom Schmidta tako sladko predstavljali!?

Če sem kdaj verjela, da vi Ivo ljubite to deželo in da navijate za takšno njeno ureditev, v kateri bo vsak človek svoboden, zakaj sem nacionalistka?

Verjela sem, da ste tudi vi Bosanec, zdaj pa nam očitate, da se za bosansko nacijo skriva želja po dominaciji Bošnjakov (!?), ki, ponavljam še enkrat, glasujejo za vašega soprezimenca, verujoč, da je BiH pripravljena postati evropska država.