Komšić ob 30. obletnici Daytonu: Odprava diskriminacije državljanov je pogoj za napredek BiH

(Patria) - Na slovesni večerji skupščine parlamenta Nata, ki je potekala ob obeležitvi 30. obletnice podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, je član predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Komšić nagovoril zbrane in poudaril pomen ohranjanja miru, spoštovanja človekovih pravic in potrebo po pogumnih korakih k demokratičnemu razvoju države.

Obraćanje člana Predsjedništva Bosne i Hercegovine Željka Komšića na svečanoj večeri NATO parlamentarne skupštine povodom obilježavanja 30. godišnjice potpisivanja Dejtonskog mirovnog sporazuma u Dejtonu, u Nacionalnom muzeju Ratnog zrakoplovstva Sjedinjenih Američkih Država pic.twitter.com/mmB1UG9sd8

— Patria (@AgencijaPatria) May 26, 2025

Komšić je poudaril, da v skladu s funkcijo, ki jo opravlja, in načeli zunanje politike BiH, govori izključno v kontekstu Bosne in Hercegovine ter njenih zakonskih in ustavnih obveznosti, brez komentiranja notranjih zadev drugih držav. Hkrati je poudaril, da pričakuje enak nivo zadržanosti in spoštovanja do BiH s strani drugih udeležencev srečanja.

V odgovornem tonu je spomnil na pomen kraja, kjer poteka srečanje, ki nosi globok zgodovinski pomen za Bosno in Hercegovino. Zahvalil se je Združenim državam Amerike, njihovi vladi in narodu za nenehno podporo BiH – od leta 1995 do danes.

„Bosna in Hercegovina je država, ki zna ceniti pomen miru. Velika večina državljanov BiH bo storila vse, da mir ostane ohranjen in da prihodnje generacije nikoli ne izkusijo grozot, ki jim je bila izpostavljena moja generacija,“ je sporočil Komšić in dodal, da se „vrata pekla zlahka odprejo, zelo težko – včasih celo nemogoče – zaprejo“.

Komšić je opozoril, da mir, stabilna država in družba niso nekaj, kar je samoumevno, temveč vrednote, ki zahtevajo vsakodnevno skrb, predanost in boj.

Glede Daytonskega mirovnega sporazuma je poudaril, da nedvomno predstavlja temelj miru in stabilnosti v BiH, vendar pa se je po skoraj treh desetletjih treba postaviti tudi težja vprašanja – predvsem, ali sedanji ustavni okvir državi omogoča napredek.

„Ne mislim pri tem na administrativno ureditev države – ker vem, da o tem ni in ne bo soglasja. Mislim predvsem na vprašanje človekovih pravic in s tem tesno povezano vladavino prava,“ je poudaril Komšić.

Spomnil je, da je Evropsko sodišče za človekove pravice večkrat razsodilo, da Bosna in Hercegovina diskriminira svoje državljane na podlagi identitete, s čimer krši temeljne človekove pravice. Poudaril je, da za takšno krivico ni sprejemljivega opravičila in da njena odprava ne ogroža Daytonskega ustava niti strukture BiH.

„Nasprotno, odprava te krivice je temeljni pogoj – conditio sine qua non – za nadaljnji napredek Bosne in Hercegovine,“ je sporočil Komšić.

Opozoril je, da brez soočenja s temi vprašanji Bosna in Hercegovina ostaja obtičala v preteklosti in njenih protislovnih razlagah, brez sposobnosti, da se obrne proti prihodnosti.

Na koncu nagovora se je zahvalil organizatorjem za povabilo in poudaril pomen skupnega pogovora na kraju, ki ima močan simbolični pomen za Bosno in Hercegovino.