Komšić kritizirao Izetbegovića, optimizem pred srečanjem z uradniki EU

SARAJEVO, (Patria) - Člani Predsedstva BiH so danes odpotovali v Bruselj, kjer bodo v sredo imeli vrsto srečanj z uradniki Evropske komisije in Evropske unije. 

Pred odhodom so se na mednarodnem letališču Sarajevo medijem obrnili člani Predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Komšić in Šefik Džaferović. Komšić je dejal, da evropska pot BiH ni vprašljiva, za razliko od poti v NATO, in da pričakuje, da jim bodo voditelji EU povedali, da je BiH sicer naredila nekatere premike, vendar se je treba pospešiti.

"Ta vabilo v Bruselj me je presenetilo, nisem pričakoval, da bo do tega prišlo zaradi pandemije in težav pri potovanju, vendar očitno tisti, ki nas kličejo, želijo nekaj povedati. Ta omejen napredek, ki smo ga kot država nedvomno dosegli pri izvajanju teh 14 prioritet EK, obstaja. Ali je to razlog za zadovoljstvo - verjamem, da bi lahko bilo več. Verjetno bo rečeno, da je BiH naredila nekaj korakov, vendar bi morala nekatere stvari pospešiti, ker se od nas zdaj pričakuje, da sprejmemo nov zakon o javnih naročilih, spremembe zakona o VSTV, da se začne reforma javne uprave in sprejmejo predpisi, navedeni v 14 prioritetah. To je en lažji del dela, ki je bil opravljen. Potem boste morali iti k težjim stvarem, ki vključujejo resne spremembe volilnega zakona in ustave z namenom implementacije sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Sami veste, kako težko je to, in v političnih okoliščinah, ki trenutno vladajo v BiH, se zdi skoraj nemogoča misija," je dejal Komšić.

Dejal je, da to ni edino srečanje v Bruslju in da so že prejeli vabilo za 9. oktober, ko jih čakajo srečanja z različnimi novimi oblastmi EU.

Komentiral je tudi obisk Bakirja Izetbegovića in Dragana Čovića pri Andreju Plenkoviću, pri čemer je poudaril, da "odhod k premieru sosednje države in pogovor o notranjih zadevah, kot je volilni zakon, ni v redu".

"To ni diplomatsko niti vljudno, da Zagreb to počne. Eden od razlogov, zakaj ne bi šel, je ta, da Zagrebu dam legitimnost, da se vpleta v odnose v BiH. Pogovarjal sem se z gospodom Izetbegovićem in mu povedal, kaj mislim, njegov pogled je, da je treba razgovarjati in poskusiti pridobiti prijatelje tudi v HDZ v Zagrebu. Povedal sem, da to nima veze s šarmom, ker očitno Hrvaška strateško opredelitev, da skozi to notranje vmešavanje in trdno držanje HDZ BiH in HNS pod nadzorom, drži BiH v podrejenem političnem in ekonomskem položaju. Gospod Izetbegović je precej trdo izrazil svoje stališče, ni bilo nekega premika, in sicer, da spremembe volilnega zakona, ki jih zahteva HDZ, ne bodo mogle dobiti podpore - to stališče cenim. Vendar je kontekst, v katerem se je to zgodilo, čuden in jaz tega ne bi storil. Če želi Zagreb pomagati BiH, naj prebere teh 14 prioritet in tam piše vse nasprotno od tega, kar počne Zagreb," je dejal Komšić in dodal, da se isto nanaša tudi na Beograd.

Predsedujoči Predsedstvu Bosne in Hercegovine Šefik Džaferović je bil pred odhodom v Bruselj optimističen.  

"Upam, da se bo Predsedstvo Bosne in Hercegovine v Bruslju predstavilo v najboljši luči," je dejal Džaferović in dodal, da upa, da bo Bosna in Hercegovina intenzivneje začela izpolnjevati pogoje za članstvo v EU.

Džaferović je dejal, da verjame, da bo Bosna in Hercegovina do konca letošnjega leta, najkasneje pa spomladi 2021. leta, dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji.

Dodal je, da je v igri veliko ovir na poti naše države k EU, vendar da je treba vse sile usmeriti k delu, ki nas čaka na preostali poti k Uniji, pa tudi k Natu.

Načrt obiska 

Predsedujoči Predsedstvu Bosne in Hercegovine Šefik Džaferović in člana Predsedstva BiH Milorad Dodik in Željko Komšić se bodo v sredo ob 12.00 uri v stavbi Evropskega parlamenta srečali s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Marijem Sassolijem. Delovni ručak s komisarjem za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi Oliverjem Varhelyjem bo potekal v stavbi Evropske komisije ob 13.00 uri. Člani Predsedstva BiH se bodo ob 15.15 uri srečali tudi s podpredsednikom Evropske komisije in visokim predstavnikom za zunanje zadeve in varnostno politiko Josephom Borrellom.