Komšić: Daytonski sporazum je najuspešnejši mirovni sporazum 20. stoletja, Bosne in Hercegovine se ne da napasti brez posledic

(Patria) - Predsedujoči Predsedstvu BiH Željko Komšić je kot glavni govornik sodeloval na mednarodni konferenci "30 let po Daytonskem mirovnem sporazumu", ki je potekala v Washingtonu, na povabilo podpredsednika organizacije US-Europe Alliance iz Washingtona Reufa Bajrovića.

Konferenca je potekala v William & Mary Washington Centru in je združila strokovnjake, diplomate, predstavnike akademske skupnosti in politične voditelje, ki so razpravljali o dediščini Daytonskega mirovnega sporazuma, trenutnem političnem stanju v Bosni in Hercegovini ter perspektivah prihodnjega razvoja in varnosti v regiji.

- Pred tridesetimi leti je s podpisom Splošnega okvirnega sporazuma v Bosni in Hercegovini bil vzpostavljen mir in končana triinpolletna krvava vojna, ki jo je spremljalo najhujše oblike vojnih zločinov in etničnega nasilja, vključno z genocidom.

Dayton je omogočil mir. Čeprav ta mir ni bil vedno popoln ali dokončen - postal je dejstvo v vsakdanu bosanskih državljanov, in to dejstvo nima alternative - je dejal Komšić.



Z Daytonskim mirovnim sporazumom, je nadaljeval v svojem nagovoru, je bil potrjen tudi državno-pravni kontinuitet BiH, kar je jasno vidno iz prvega člena Ustave Bosne in Hercegovine.

- Čeprav se popolnoma zavedamo, da smo se za lastno državo in njen obstoj izborili sami in z velikimi žrtvami, ostajamo globoko hvaležni, predvsem Združenim državam Amerike, pa tudi drugim prijateljskim državam, za njihovo politično in vsako drugo vrsto pomoči.

Brez njih bi bil obstoj Bosne in Hercegovine pod velikim vprašajem. Z vzpostavitvijo polnopravnega miru je Bosna in Hercegovina dobila priložnost, da svojo neodvisnost in suverenost zgradi skozi politično, ekonomsko, infrastrukturno in splošno družbeno okrevanje - je dejal Komšić.

V nadaljevanju je na kratko predstavil, kje stojijo njihovi uspehi in kaj so dosegli v zadnjih tridesetih letih.

- Po podatkih UNHCR-ja se je več kot 1.000.000 nekdanjih beguncev in notranje razseljenih oseb vrnilo v Bosno in Hercegovino po vojni. Vzpostavili smo vrsto institucij, ki ščitijo suverenost in politično celovitost Bosne in Hercegovine skozi institucionalni spomin.

Ta kontinuiteta državnosti je omogočila vzpostavitev različnih oblik poslovnega in družbenega sodelovanja med narodi in državljani, prost pretok blaga in kapitala pa je združil ekonomsko integracijo med skupnostmi - je poudaril Komšić.



Poudaril je, da Bosna in Hercegovina beleži, z nekaj izjemnimi leti, stalen tridesetletni ekonomski rast med dvema in petimi odstotki. Njihov izvoz še naprej raste tako na evropske kot na svetovne trge.

Na politični ravni, je dodal, je pot Bosne in Hercegovine trdno utemeljena k EU in NATO-u - ta pot je bila težka in polna ovir.

- Marca 2024. smo z odločitvijo Evropskega sveta odprli pristopna pogajanja z Evropsko unijo, sedemnajst let po podpisu Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju.

Od leta 2008. so del NATO-vega Akcijskega načrta za članstvo, z sprejetjem vseh letnih programov reform pa nadaljujejo graditi obrambne in varnostne zmogljivosti Bosne in Hercegovine.

Pri krepitvi interoperabilnosti z NATO standardi in procesi jih dodatno podpira paket za izgradnjo obrambnih zmogljivosti, sprejet na vrhu NATA v Madridu - je omenil Komšić.

Ker je bil priča vojni, pa tudi vsem povojnim procesom, je navedel, da se mu ne zdi neupravičeno reči, da je Daytonski sporazum najuspešnejši mirovni sporazum in kreacija ameriške diplomacije v prejšnjem stoletju.

- Vendar, čeprav je država v zadnjih tridesetih letih dosegla impresivne premike, postdejtonska struktura ni naredila potrebnega koraka naprej glede izboljšanja človekovih pravic, političke enakopravnosti vseh državljanov in vzpostavitve pravičnejšega političnega sistema. To ostaja največja pomanjkljivost ustavnega okvira bosanske družbe.

Da bi še naprej nosil naziv najuspešnejšega mirovnega sporazuma, je naravno, da se v teku nadgrajuje. To ni, kot trdijo nasprotniki obstoja Bosne, gradnja novega naroda. To je utrjevanje svetovnega miru.

Priča smo, da so zadnja leta zaznamovala največje varnostne krize in politične nestabilnosti v Bosni in Hercegovini - je dejal Komšić.



Poudaril je, da ne obstaja nihče v državi ali v Evropi, ki ne prepozna, da se politična agresija še vedno nadaljuje in se uresničuje skozi politiko separatističnih sil v BiH, ki jih aktivno podpirata Beograd in Zagreb. To je dediščina poraženih vojaških agresij sosednjih držav iz prejšnje vojne.

- Ti napadi na bosansko državo so postali vsakdan prav zato, ker trenutni ustavni okvir nagrajuje, namesto da bi ga odvrašal, logiko etnonacionalnih politik - nadomeščanje demokratičnega pluralizma in državljanske enakopravnosti s teritorialnim nadzorom in etnično ekskluzivnostjo.

Prav temu so priča številne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pozivajo k odpravi etnične diskriminacije in zahtevajo uvedbo državljanskih standardov v politični sistem Bosne in Hercegovine - navaja Komšić.

V Bosni in Hercegovini, dodaja, obstaja kritična masa, sposobna izvesti takšne reforme, vendar potrebuje resnično podporo mednarodnih demokratičnih sil.

- Takšen podvig krepi svetovni mir v novi geopolitični realnosti, kjer se prevlada sile nad mednarodnim pravom uresničuje na škodo malih držav in nedokončanih mirovnih in demokratičnih procesov, med katerimi je tudi Bosna in Hercegovina.

Nedavno sem govoril o embargu na demokracijo v Bosni in Hercegovini. Če se bo izvajanje tega embarga nadaljevalo, bodo separatistične politike, ki temeljijo na etnonacionalni ekskluzivnosti in ki proizvajajo stalne nestabilnosti, zmagale.

So vir kronične nefunkcionalnosti, ki preprečuje razvoj resnične demokracije, saj naš Ustav krši skoraj vse evropske vrednote, demokratična načela in standarde človekovih pravic na Stari celini.

Vendar pa je ameriška modrost pri sklepanju Splošnega okvirnega sporazuma pustila naravni korektiv za takšne pomanjkljivosti. Prav z Daytonskim sporazumom, oziroma z Ustavo BiH, je določeno, da ima Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic prednost pred Ustavo BiH.

Glede na to implementacija sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in uvedba državljanskega modela v politični sistem Bosne in Hercegovine nista v nasprotju z Daytonskim sporazumom in Ustavo Bosne in Hercegovine.



Nasprotno, te obveznosti izhajajo iz naše Ustave, kot tudi iz naravne nadgradnje in modernizacije ustavnega in družbenega okvira v Bosni in Hercegovini.

Na koncu, ob upoštevanju svetovnih gibanj z naše bosanske perspektive, želim poudariti, da je Daytonski sporazum, kljub vsem svojim pomanjkljivostim, steber, ki ga je treba še naprej razvijati. Naš bosanski mir je že zdaj bolj dolgoživeč kot versajski, morda je celo bolj stabilen kot jaltski, kljub stalnim vetrovom novih vojn.

Bosna in Hercegovina živi svoj mir na poseben način, ki daje upanje, da bo ta mir trajal, ne glede na to, kako pogosto se zdi, da je v osnovi ogrožen. Na ljudi te države in nanjo samo se ne da napasti brez resnih posledic, in to je tisto, kar daje kakršno koli zagotovilo, da bo mir trajal.

Zato danes, ko posebej zahvaljujem ameriškim vojakom, ki so varovali naš mir še dolgo po vojni, verjamem tudi v bosansko idejo, ki je to omogočila - idejo svobode, enakosti in pravičnosti. Bosna in Hercegovina obstaja na teh vrednotah, ker te niso le bosanske, ampak tudi univerzalne vrednote.

Te nas zavezujejo, da nikoli več ne dopustimo, da o naši usodi odločajo tisti, ki so jo nekoč poskusili uničiti - je zaključil v svojem nagovoru Željko Komšić.