Komšić: Bosna in Hercegovina bo slejkoprej država državljanov

SARAJevo, (Patria) - Ne maram Bosne in Hercegovine enako kot Hrvaške, ampak jo imam neizmerno rajši od Hrvaške. Seveda mi je draga tudi Hrvaška, a to se ne more primerjati. Ne vem, kako bi se sploh lahko, je v intervjuju za makedonski Kapital izjavil član Predsedstva BiH Željko Komšić.

„Na Hrvaškem sem le turist, pri prijateljih ali na službeni poti, v Bosni in Hercegovini pa sem doma. Vemo, da vsi najbolj radi imamo svoj dom. Verjetno je normalno, da najbolj radi imamo svojo domovino,“ je dejal Komšić.

Na vprašanje, kolikšen odstotek ljudi v BiH, torej Hrvatov ali Srbov, razmišlja kot on, Komšić odgovarja, da ne razmišlja v teh okvirih, ker ljudje niso številke, niti življenje ni statistika.

„Poznam veliko Srbov in Hrvatov, ki so se skupaj z mano borili za državo Bosno in Hercegovino. Vrednote, ki smo jih zagovarjali in jih zagovarjamo, so pomembnejše od odstotkov in statistike. Tako je danes, tako bo tudi ostalo, ker bo Bosna in Hercegovina vedno država vseh njenih državljanov, ne glede na to, katere narodnosti ali vere so,“ je pojasnil.

Ob pojasnjevanju, ali je njegova ideologija neoameriška ali starojugoslovanska, je Komšić dejal, da se lahko strinja, če nekdo trdi, da je ideja državljanske države Bosne in Hercegovine, države enakopravnih posameznikov (državljanov), blizu ameriškemu modelu.

„Poleg tega je ideja državljanske države Bosne in Hercegovine v celoti komplementarna z vrednotami, na katerih temelji Evropska unija. Gre preprosto za zahodnoevropske vrednote. Jugoslovanski model je vendarle nekaj drugega. Kljub dobrim lastnostim, ki jih je ta model imel, je bil vendarle temelji na etničnosti. Prav ta etnična protislovja so na koncu privedla do razpada Jugoslavije, ker velikih nacionalnih ambicij ni bilo mogoče zadovoljiti znotraj Jugoslavije kot skupne države. Vendar pa bo Bosna in Hercegovina slejkoprej država državljanov. Na tem je treba potrpežljivo in predano delati. Vsi vemo, da se to ne more zgoditi jutri, a vsi, ki imamo radi državo Bosno in Hercegovino, moramo imeti tovrstno zavedanje. Nikoli ne smemo opustiti ideje državljanske države, ker bi to pomenilo izdajo vseh tistih, ki so dali življenja za BiH,“ navaja Komšić.

Dodal je, da so njegovi politični nasprotniki na konceptualni ravni nasprotniki civilizacijskih vrednot.

Ob ocenjevanju trenutnega varnostnega položaja v regiji Komšić pravi, da ga je mogoče razdeliti na dve ravni ali dva vidika.

„Prvič, pri katerem varnostni položaj ustvarjajo države, ki pripadajo naši regiji Zahodnega Balkana ali Jugovzhodne Evrope, ter drugo, pri katerem se lomijo geopolitične sile velikih svetovnih sil, ki si tu prizadevajo ustvarjati svoje interese. Če opazujemo varnostni vidik v regiji, v katerem sodelujejo države Zahodnega Balkana, je ta spet večdimenzionalen, oziroma, natančneje, različne države v svoji interakciji ustvarjajo elemente, ki lahko zagotovijo stabilnost regije, pa tudi tiste druge elemente, v katerih se pojavljajo točke potencialne nestabilnosti. Na ta način mi tukaj iz Bosne in Hercegovine obravnavamo ravnanje naših sosedov, zahodnih in vzhodnih, kjer imata oba nekakšno neutolažljivo potrebo po vmešavanju v notranje zadeve BiH, preko njunih političnih ekspozitur ali zaveznikov, kar sploh ne ustvarja pogojev za stabilnost regije, kateri vsi težimo,“ je dejal Komšić.

Na vprašanje, ali imajo multikulturne države, kot sta BiH in Makedonija, prihodnost na Balkanu in v sodobni Evropi, Komšić pravi, da je „prihodnost multikulturnih držav, kot sta Bosna in Hercegovina in Severna Makedonija, v veliki meri določena s članstvom v zvezi NATO, ki je varnostni dežnik za obe državi, pa tudi z integracijo v Evropsko unijo“.