Komentarji Sodišča BiH o predlogu zakona Kojovića: Vrnitev izbrisanih pristojnosti Sodišča BiH

(Patria) - Vršilka dolžnosti predsednice Sodišča BiH Minka Kreho je Ustavnopravni komisiji Predstavniškega doma PS BiH poslala komentarje Sodišča Bosne in Hercegovine k predlogu zakona o Sodišču BiH, ki ga je predlagal poslanec Predrag Kojović. Ta predlog naj bi bil na dnevnem redu seje 12. junija.

Sodišče BiH meni, da bi bil ustreznejši naziv za Apelacijski oddelek Apelacijsko sodišče, če bi se ločil kot samostojna drugostopenjska institucija na ločeno lokacijo z ločeno infrastrukturo. Kojović je predvidel, da bo sedež na Palah (Mesto vzhodno Sarajevo).

Kreho spominja tudi na mnenje Beneške komisije, v katerem je navedeno:

„Mednarodni standardi torej ne omejujejo diskrecijske pravice Bosne in Hercegovine, da ohrani sistem, v katerem se pritožbe obravnavajo v posebnem oddelku znotraj istega sodišča, če ima ta oddelek vse atribute sodnega organa z apelacijsko pristojnostjo. Ista merila pa ne preprečujejo Bosni in Hercegovini, da vzpostavi dve institucionalno ločeni sodišči – eno za prvostopenjsko in drugo za drugostopenjsko pristojnost.“

Sodišče nadalje spominja, da je Beneška komisija priporočila, da se lokacija sedeža določi na podlagi analize, ki temelji na dokazih, ob upoštevanju vpliva na tožilstvo, pogoje pridržanja in zapora, pravne postopke ter varnostna vprašanja, povezana s strankami v postopku in arhivom. Ta analiza bi morala biti v skladu s Smernicami CEPEJ o izdelavi pravosodnih zemljevidov, s ciljem podpore dostopu do pravice v okviru kakovostnega pravosodnega sistema, pod pogojem, da ne povzroči nadaljnjih zastojev pri sprejemanju zakona.

„Zaradi vsega navedenega predlagamo, da se Apelacijski oddelek sodišča ohrani v obstoječem sedežu Kompleksa pravosodnih institucij na državni ravni (glede na to, da že obstajajo zmogljivosti v Kompleksu, ki bi se v prihodnosti lahko izkoristile za zagotovitev fizične ločenosti obeh sodišč) ob vzporednih spremembah zakona, ki bodo omogočile institucionalno in finančno ločitev Apelacijskega oddelka od Sodišča Bosne in Hercegovine“, navaja Kreho.

Prav tako se navaja, da bi z ločitvijo Apelacijskega oddelka izven kompleksa pravosodnih institucij bilo potrebno zgraditi nove sodne dvorane, kar bo znatno povečalo stroške.

Glede člena 16. Kazenske pristojnosti sodišča Kreho navaja, da sodišču ni znano, zakaj točki a. in b. odstavka 3 člena 7. Zakona o sodišču BiH (v Kojovićev predlog člen 16.) nista vključeni v besedilo osnutka.

In ti točki se glasita: a) sprejema končno in pravno zavezujoče stališče v zvezi s spoštovanjem zakonov Bosne in Hercegovine in mednarodnih pogodb na zahtevo kateregakoli sodišča entitete ali kateregakoli sodišča Brčko Distrikta Bosne in Hercegovine, ki mu je zaupano spoštovanje zakonov Bosne in Hercegovine;

b) Sodišče je prav tako pristojno za izdajanje praktičnih navodil za uporabo kazenskega materialnega prava Bosne in Hercegovine iz pristojnosti sodišča v zvezi s kaznivimi dejanji genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in kršitev zakonov in običajev vojne ter posamezne kazenske odgovornosti v zvezi s temi dejanji, po uradni dolžnosti ali na zahtevo kateregakoli sodišča entitete ali sodišča Brčko Distrikta Bosne in Hercegovine;

Zakona o sodišču BiH, ki je v veljavi

„Omenjeni točki nista bili sporni v dosedanjih strokovnih razpravah.

Ob upoštevanju mnenja OSCE BiH, po mnenju sodišča ni ovir, da se ti ponovno vključita v osnutek zakona in sicer kot pristojnost Apelacijskega oddelka sodišča. Opozarjamo, da obstoj točk a) in b) odstavka 3 nima vpliva na nadaljnje delo Sodišča BiH na primerih vojnih zločinov, saj sodišče sodi po kazenskem zakonu kot materialnem zakonu, pristojnost sodišča za tovrstna kazniva dejanja pa je določena s členom 16. odstavkom 1. predloga.

Sodišče do sedaj ni izkoristilo svojih pooblastil iz omenjene določbe, glede na to, da se sodna praksa na ravni najvišjih sodišč že več let usklajuje preko Panelov za usklajevanje sodne prakse v pomanjkanju Vrhovnega sodišča na ravni države Bosne in Hercegovine. Vendar, če je namen ohraniti isto pristojnost sodišča, je potrebno točki a. in b. odstavka 3 člena 7. Zakona o sodišču BiH vključiti v obstoječi osnutek“, navaja v svojem odgovoru Kreho.

Sicer pa se tudi v veljavnem Zakonu o sodišču BiH beseda genocid omenja le v tem delu, ki je, namerno ali nenamerno, izpuščen iz novih predlogov, vendar je po priporočilih OSCE, pa tudi Sodišča BiH, potrebno vrniti izpuščene dele, da ne bi prišlo do zmanjšanja pristojnosti Sodišča BiH.

}