KOMENTAR: Hujše kot je, boljše za bosansko pravosodje

PIše: Amra Varatanović

Sodnik Kantonalnega sodišča v Sarajevu Husein Delalić je pred Visokim sodnim in tožilskim svetom (VSTS) prikril dejstvo, da je bil dvakrat obsojen, je objavil Žurnal. Čeprav je VSTS zahteval njegovo razrešitev, mu je VSTS julija podaljšal mandat dodatnega sodnika za še dve leti. Disciplinski postopek proti njemu še ni končan, izjava komisije pa je predvidena za september. Do takrat bo Delalić že nastopil dolžnost, ki mu jo je zaupal VSTS. 

Ime tega sodnika je povezano tudi s primerom „Pravda“ (prvoobtoženi Alija Delimustafić), ki je potrdil obtožnico Tožilstva KS, ne da bi opravil pregled in popis dokazov! Zapakiranih škatel sodnik Delalić sploh ni odprl, naknadno pa je Tožilstvo KS zahtevalo pregled dokazov, ki obsegajo 300.000 strani. Kot je takratna glavna tožilka Dalida Burzić slikovito opisala, imajo v primeru „Pravda“ šleper dokazov. Do danes, skoraj tri leta kasneje, sojenje v tem primeru še ni steklo. 

V Tožilstvu KS ni več Dalide Burzić. Februarja 2019 je bila imenovana za sodnico Sodišča BiH, čeprav je v istem času proti njej potekal disciplinski postopek zaradi neprimernega stika z očetom umorjenega mladeniča Dženana Memića, Murizom Memićem, in izjav v javnosti o tem primeru, medtem ko je sodni postopek še potekal. 

Burzić je tudi na prvem mestu kazenske ovadbe, ki jo je Memić predal Tožilstvu BiH in glavni tožilki Gordani Tadić zaradi prikrivanja dokazov, lažne obtožnice za prometno nesrečo in organiziranega kriminala. Poleg Burzić je ovadba zajela še osem tožilcev, ki so delali na primeru Memić. Do danes jih je od devetih štiri zapustilo Sarajevsko tožilstvo. Nekateri so prestopili v Državno tožilstvo (Ivana Petković in Mladen Furtula), nekateri so se usmerili v odvetništvo (Meris Ćato, postopajoči tožilec v primeru Memić), in Burzić, ki je na Sodišču BiH. Prijavljeni so bili tudi federalni tožilci, ki so nadzirali delo Tožilstva KS v tem primeru. 

Poleg ugotovljenih kriterijev VSTS v postopku imenovanja nosilcev sodnih funkcij med dodatne kriterije očitno spadajo tudi kazenske ovadbe, obsodilne sodbe, disciplinski postopki, kompromitiranost in celo politična podpora, brez katere so imenovanja v pravosodju, kot kaže, postala skoraj pravilo brez izjeme. 

Po vsakem končanem izboru sodnikov in tožilcev VSTS izda identično sporočilo:

„Pri sprejemanju Odločitve o imenovanju je VSTS BiH upošteval kriterije, kot so: strokovno znanje, delovne izkušnje in delovni rezultati; strokovna usposobljenost, ki temelji na dosedanjih rezultatih v karieri; sposobnost nepristranskega, vestnega, prizadevnega, odločnega in odgovornega opravljanja dolžnosti v okviru funkcije, za katero se prijavlja; odnosi s sodelavci, vedenje zunaj dela, poklicna nepristranskost in ugled ter izkušnje na vodstvenih položajih.“

Treba je spomniti, da je bilo VSTS poslano pismo več tožilcev Tožilstva KS o nepravilnostih Dalide Burzić, medtem ko je opravljala dolžnost glavne tožilke, o čemer se VSTS ni izjasnil. Ne glede na vse je bila Burzić imenovana za sodnico. 

Proti predsedniku VSTS Milanu Tegeltiji je bila v začetku julija vložena kazenska ovadba, ki jo je podpisalo 1.300 državljanov BiH zaradi video posnetka „Potkivanje“, afere, v kateri Tegeltija v gostinskem lokalu govori s podjetnikom Nerminom Aleševićem o primeru, ki ga je prej prijavil Tožilstvu KS, ko je bila glavna tožilka še Dalida Burzić. Tegeltija je prijavljen za kaznivo dejanje „neprijava kaznivega dejanja ali storilca“ iz člena 230, odstavek (2) KZ BiH. 

„Prijavljeni je storil navedeno kaznivo dejanje tako, da je vedel za storitev kaznivega dejanja 'Sprejemanje nagrade ali drugih oblik koristi za trgovino z vplivom' iz člena 219, odstavek (2), pa tega ni prijavil. Prijavljeni je imel vedenje in je bil seznanjen, da Marko Pandža, inšpektor Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA), stori kaznivo dejanje 'Sprejemanje nagrade ali drugih oblik koristi za trgovino z vplivom' iz člena 219, odstavek (2), tako da uporablja svoj uradni ali družbeni ali vplivni položaj ali drug status, da uradna ali odgovorna oseba v institucijah Bosne in Hercegovine, oziroma Milan Tegeltija, predsednik VSTS BiH, stori ali ne stori uradnega ali drugega dejanja,“ je navedeno v ovadbi. 

Tožilstvo BiH je v primeru „Potkivanje“ odprlo preiskavo proti Aleševiću in Pandži, medtem ko je bil Tegeltija zaslišan kot priča. Še vedno ni znana končna tožilska odločitev v tem primeru, razen da preiskava poteka. 

Do konca spremljanja dela pravosodja s strani neodvisnega strokovnjaka EU Reinharda Priebea, ki je večkrat obiskal BiH in opravil več pogovorov tako v pravosodnih institucijah kot v policijskih agencijah, pa tudi s posamezniki iz civilnega sektorja in državljani, ki so govorili o svojih lastnih primerih, v katerih je bosansko pravosodje popolnoma odpovedalo, je ostalo še nekaj mesecev. Konec novembra naj bi bili znani rezultati Priebeove analize, po kateri bo jasno, ali se bo v BiH ugasnila ali šele prižgala rdeča luč.