KOMENTAR Najbolje, da to noč preživimo v tišini

Piše Armin Aljović

---

Najprimerneje bi bilo, da Bosna in Hercegovina nocoj utihne. Naj se veselijo Nemci, naj se veselijo Francozi in Črnogorci... Oni so se borili in dosegli svoje družbe, mi pa naj bomo tiho. Leto, ki se poslavlja, je bilo težko, naslednje pa bi lahko bilo še težje.

Nocoj nad nami visijo nerazrešena umora dveh policistov in dveh mladih moških. Dženan Memić (22) in David Dragičević (21) bi morala nocoj praznovati novo leto s starši in prijatelji, Adis Šehović in Davor Vujinović pa bi morala zagotavljati njihovo varnost. Namesto te mladosti in takšne varnosti imamo grenkobo v srcih. Kaj smo kot družba storili, da bi bila ta grenkoba vsaj blažja, če smo se že zastrupili? Zakaj ne popravljamo svojih napak? Smo si zaslužili, da nocoj pojemo?

V leto 2019 nas uvajajo isti politiki, ki so nam v letu 2018 pili kri po slamici. Oni so priučeni nacionalisti in šovinist. Njihov odnos do državljanov in Bosne in Hercegovine je nič manj, nič več kot manijakalni. Nič jim ni sveto, razen njihova lastna pohlepnost po oblasti in denarju. Njihova raven je kriminogena podzemlje.

Milorad Dodik popolnoma izgublja razum. Poslal je odred specialne enote, ki je pretepal in aretiral starše v Banja Luki, ker zahtevajo pravico za umorjenega otroka. Njegove prejšnje izjave po umoru Davida Dragičevića so kazale na takšen odnos do te družine in državljanov. Oče Davor je rekel: „Iztrgali ste mi dušo in ugasili slavsko svečo.“ Dodik je odgovoril: „Imaš še enega sina, imaš hčerko.“ Vodja PDP-ja Branislav Borenović je vzkliknil: „Ta oblast je povzročila najhujšo delitev med ljudmi.“ Torej, Dodik ni več obrnjen samo proti Bosni in Hercegovini in njenim institucijam, ampak je vstal tudi proti lastnemu narodu, ki mu nasprotuje.

Bahava moč politike v BiH se nosi na krilih sile. Pravosodje in policija v Bosni in Hercegovini sta v službi strank. Zgodilo se je, da je tožilstvo, ki bi moralo biti na strani žrtve, zdaj odprto stopilo v vrsto s politiko. Oče umorjenega Dženana Memića v Sarajevu je zahteval, da preiskavo umora njegovega sina prevzame državno tožilstvo namesto kantonalnega, ker ne zaupa tožilki Dalidi Burzić, s tem da se proces tudi na tožilstvu BiH vodi pod nadzorom mednarodne skupnosti in njegovega odvetnika Ifeta Ferageta. Komu naj državljani te države zaupajo, če ne pravosodju?

V normalnih državah najvišji policijski in sodni funkcionarji odstopijo že zaradi najmanjše afere. Ne rabimo hoditi daleč: slovenski sodnik Ronny Abraham je odstopil s položaja arbitra na Stalnem arbitražnem sodišču v Haagu v postopku o razmejitvi Hrvaške in Slovenije na morju, potem ko je bilo objavljeno, da sta sodnik in slovenska diplomatka dogovarjala o predstavljanju argumentov in lobiranju pri drugih sodnikih v postopku o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kanadski sodnik Robin Camp je dal odpoved po tem, ko je žrtev posilstva nepremišljeno vprašal: „Zakaj nisi stisnila nog in se tako branila pred posiljevalcem?“ Ali pa nemški minister za obrambo Karl-Theodor zu Guttenberg, ki je odstopil s položaja zaradi afere, ki je izbruhnila, ko je postalo znano, da je velik del njegove doktorske disertacije plagiat.

V Bosni in Hercegovini nihče niti ne pomisli na odstop. Po internetu krožijo posnetki direktorja policije Republike Srbske Dragana Lukača, kako med vojno v BiH naroča odpeljati zapornika Nedžada Dizdarevića, ki je bil kasneje umorjen. Mediji že štiri leta dokazujejo, da je direktor Zvezne uprave policije, ki se prav tako imenuje Dragan Lukač, na tem položaju nezakonito in da bi moral že zdavnaj v pokoj, vendar ga SDA in Izetbegović držita na oblasti mimo vseh zakonov. Komisar MUP-ja Herceško-neretvanskega kantona Ilija Lasić je bil na tem položaju kljub sodbi, da je bil njegov imenovanje nezakonito, vendar so ga HDZ in Čović, ne glede na vse, želeli na čelu hercegovskega MUP-ja. Direktor Službe za mejno kontrolo BiH Zoran Galić ni bil razrešen niti po tem, ko je iz skladišča GP izginila municija in snajperji, ob vseh prejšnjih aferah in dvomih o zlorabi uradnega položaja pri zaposlovanju novih kadetov?

Torej, v Bosni in Hercegovini najvišje državne funkcionarje postavlja politika, da služijo potrebam te politike in ne državljanom. General v pokoju Blagoje Grahovac opaža, da to ni več služenje niti politikam, ampak posameznikom v teh politikah. In politike so postale ujetnice svojih voditeljev.

Marija Šerifović je pokazala človeško gesto. Odpovedala je koncert v Banja Luki, ker ni želela peti v mestu, kjer oblast ne želi pomagati staršem umorjenega Davida. Haris Džinović je odpovedal koncert, ker ni imel druge izbire. Sočutje je pokazal iz nuje. Sarajevčane bo v novo leto 2019 popeljal Hari Varešanović, brez prevelike empatije. Za vse nas bi pa namesto pesmi nocoj bilo najbolje, da to noč preživimo v tišini. Dokler se ne izborimo za boljšo in pravičnejšo družbo.