KOMENTAR Dušenje javne besede: Na apel profesorjev rektor Škrijelj zagrozil s prijavami

Piše Armin Aljović

Profesorji z Univerze v Sarajevu so z javnim apelom akademski skupnosti, javnosti in bodočim oblastem v Sarajevu zahtevali hitro reakcijo za rešitev največje univerze v državi.

Javno pismo, objavljeno v petek, je podpisalo 31 učiteljev. Učitelji opozarjajo na pomen avtonomije Univerze, opozarjajo na škodljivost prevelike centralizacije UNSA, ogorčeni so zaradi zanemarjenosti znanstvenoraziskovalnega dela, zahtevajo neprekinjeno pomlajevanje kadra, da Univerza ne bi kadrovsko kolabirala... Profesorji so dramatično opozorili: „Nadaljnje propadanje UNSA z izgubo avtonomije, pa tudi izguba subjektivitete njegovih organizacijskih enot, bo predstavljalo nepopravljivo škodo za celotno družbeno skupnost.“

Nato je spregovorila politika. Rektor Univerze Rifat Škrijelj (SDA) ni stopil v zaščito profesorjev! Pismo je ocenil kot poziv k njegovemu strmoglavljenju in zagrozil, da bo o vsem seznanil pristojne. Čeprav se o tem govori že nekaj časa, je Škrijelj, rešujoč svoj položaj, javno razgalil strankarsko politiko: „Profesorji ne smejo imeti javne besede.“ Torej je formalno-pravno Škrijelj potrdil, da je Sarajevska univerza verjetno edina na svetu, kjer je javna beseda profesorjev problem.

V pogovoru za Dnevni Avaz, izdajo v soboto, profesor Salih Fočo opozarja, da bo s trenutno politiko do Sarajevske univerze ta postala socialna univerza, na kateri bodo ostali študirati le tisti, ki nimajo kam drugam, profesorji pa bodo postali navadni predavatelji. „Univerza v Sarajevu je največja razvojna naložba v BiH... Kantonalne oblasti so se odločile, da tako naložbo postavijo pod politični nadzor, profesorje podredijo administrativno-tehničnim opravilom, kar je v nasprotju z bistvom same univerze.“ „To je naš apel za rešitev,“ je dejal Fočo. Enakega mnenja sta tudi profesor Marinko Pejić in nekdanji rektor UNSA Nedžad Mulabegović: „Avtonomija ni uresničena, politika je nad vsem,“ opozarja Pejić.

Eden od podpisnikov pisma, profesor Asim Mujkić, za Oslobođenje pravi, da gre za sistematično ignoriranje akademske skupnosti. „Cilj je, bojim se, zmanjšati ali uničiti njegov duh - njegov duh pa je v raziskovanju - in ga zreducirati na to birokratsko dimenzijo.“  

Na take apele profesorjev je rektor Škrijelj odgovoril: „Ne bom govoril za medije, ampak bom pristojnim institucijam posredoval dokumente“! Prav od tam, kjer se pričakuje največ razumevanja za akademske svoboščine in svobodo mišljenja nasploh - od prvega moža akademske skupnosti – prihaja predrzna GROŽNJA podpisnikom, ki se zavzemajo za svobodo in prosperiteto UNSA. Paradoksalno - prav tak javni nastop rektorja priča - verjetno v nasprotju z njegovim namenom - o tragičnem položaju, v katerem je zdaj UNSA. Prav to je eden od močnih argumentov v prid APELA.

Nejasna, zmedena je tudi vloga predsedujočega Skupščine Kantona Sarajevo Elmedina Konakovića (Narod i pravda) in podpredsedujočih Danijele Kristić (Narod i pravda) in Vibora Handžića (Naša stranka). Med obiskom pri rektorju v petek je Konaković pohvalil nekatere rektorjeve poteze, pa tudi prehod na zakladniško poslovanje Univerze. O apelu profesorjev ni bilo mogoče prebrati niti besede. „Obstajajo fakultete, ki so lahko komercialnega značaja, kar prav potrjuje tezo, da je zakladniško poslovanje dobra stvar, pa tudi dejstvo, da bodo odslej plače gotove in stabilne.“ Ta izjava Konakovića je v nasprotju z izjavami njegovih koalicijskih partnerjev v kantonu, predvsem SDP in DF.

Damir Mašić iz SDP je nekaj dni prej napovedal spremembe Zakona o visokem šolstvu po oblikovanju skupščinske večine; „Ministra za izobraževanje v Vladi Kantona Sarajevo (Elvir Kazazović), ki je v tehničnem mandatu, pa tudi rektorja Univerze (Rifat Škrijelj) pozivamo, naj ne sprejemajo nobenih prenagljenih potez na Univerzi, saj je očitno, da bomo imeli novo parlamentarno večino, ki ne bo imela enakega pogleda na Univerzo kot dosedanja oblast,“ je dejal Mašić. 

Vodja Kluba DF v Skupščini Kantona Sarajevo Senad Hasanović je za Patrio dejal, da bo Klub po oblikovanju oblasti zahteval, med drugim, tudi nujno depolitizacijo Univerze, „saj Univerza ne more delovati pod političnim pritiskom.“

V analizi, objavljeni v sredo, v kateri se omenja tudi politični pritisk SDA na Univerzo v Sarajevu, je Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne študije IFIMES iz Ljubljane navedel: „Prehod na zakladniško poslovanje je prav tako ogrozil avtonomno delovanje te vodilne visokošolske in znanstvene ustanove v BiH.“ IFIMES redno spremlja dogajanje na Zahodnem Balkanu in ima poseben svetovalni status pri ZN. 

Profesor Fočo o Univerzi govori kot o največji razvojni naložbi, ki ne sme pasti pod šapo politike, Konaković pa Univerzo reducira na nakupovalni center, ki lahko prinese denar.