Komu pravzaprav služi BH Telecom: Največji del proračuna za oglaševanje gre podjetjem iz RS

Napisal: A. Čorbo-Zećo

V dokumentu BH Telecoma, ki ga objavljamo, javnega podjetja v lasti Federacije Bosne in Hercegovine, je jasno razvidno, komu pravzaprav pripadajo milijonski proračuni za oglaševanje. Na podlagi javnega poziva za leto 2025 je bila večina pogodb za zunanje oglaševanje dodeljena podjetjem iz Banje Luke, medtem ko so podjetja iz Sarajeva, glavnega mesta države in središča Federacije, skorajda simbolično zastopana.




Od skupno osmih podjetij, ki so podpisala pogodbe z BH Telecomom, tri prihajajo iz Sarajeva – City Mark Plus d.o.o., Max Media d.o.o. in Tapgset d.o.o., tri iz Banje Luke – Info Media Group d.o.o., Metromedia d.o.o. in Nova oprema d.o.o. Pogodba je bila podpisana tudi z enim javnim podjetjem, JP Mednarodno letališče Sarajevo. Posebej zanimivo je, da se Metromedia d.o.o. pojavlja v Sarajevu in Banji Luki, eden od ustanoviteljev sarajevskega podjetja pa je Svetoljub Lović iz Beograda, kar kaže na povezavo z banjaluškim podjetjem istega imena.

Pogoji javnega poziva so bili izjemno zahtevni. Ponudniki so morali dokazati, da lahko ponudijo več kot 50 razpoložljivih City Light površin, LED oglaševanje na več lokacijah, več kot 100 billboard površin, pa tudi velike formate oglaševanja, kot so superboardi, megaboardi in wallscapi v mestih, kot so Sarajevo, Tuzla, Mostar, Banja Luka in Zenica. Prav tako je bilo zahtevano oglaševanje preko zastav, pa tudi znotraj in na zunanji strani vozil javnega mestnega prometa – avtobusov, tramvajev in trolejbusov – v večjih mestih po BiH, ter oglaševanje na tramvajskih postajališčih.

Znano je, da je Info Media Group iz Banje Luke že prej vzpostavila prisotnost v Sarajevu, zlasti znotraj sistema GRAS-a, z uporabo LED zaslonov in oglasnega prostora v vozilih, domnevno zahvaljujoč podpori posameznih političnih struktur, med katerimi se posebej izpostavlja SDP.

Tako razporejanje sredstev ni le simbolično. Podjetjem iz Republike srbske gre največji del proračunskega »kolača«, medtem ko so podjetja iz Sarajeva in Federacije marginalizirana, čeprav ima BH Telecom sedež prav v Federaciji in največ prihodkov ustvari na njenem območju. Dodatno skrb vzbuja tudi dejstvo, da so popolnoma izpuščena nekatera najbolj znana in najmočnejša oglaševalska podjetja iz Federacije, kot je Europlakat in druga, ki že leta aktivno sodelujejo v tovrstnih postopkih.

V dokumentaciji BH Telecoma ni podatkov o načinu točkovanja, ocenjevanja ponudb ali obrazložitve, zakaj so bila izbrana prav ta podjetja. Pomanjkanje preglednosti resno ogroža integriteto samega postopka in odpira prostor za dvome v regularnost in morebitne politične vplive.

Skrbi tudi to, da se vse dogaja pod podpisom generalnega direktorja BH Telecoma, Amela Kovačevića (NIP), ki se v javnosti pogosto predstavlja kot zagovornik državnih in bošnjaških interesov. Vendar pa se ob delitvi milijonov konvertibilnih mark iz javnega proračuna ta sredstva znajdejo v podjetjih iz entitete, katerih politični voditelji že vrsto let zanikajo suverenost Bosne in Hercegovine.

Na koncu ostaja ključno vprašanje, ali BH Telecom deluje v interesu državljanov Federacije BiH, ki ga financirajo s svojim denarjem, ali v interesu zasebnih in politično povezanih struktur iz entitete Republike srbske? To vprašanje ni več le ekonomske narave. Je tudi politično, moralno, pravno in varnostno.