Poveljnik vojaške misije EUFOR v BiH: Ne vidim nobene klasične vojaške grožnje

(Patria) - Poveljnik vojaške misije EUFOR v BiH, avstrijski general Alexander Platzer, je za avstrijski Der Standard dejal, da kljub napovedim člana Predsedstva Milorada Dodika, ki bi lahko pomenile odcepitev entitete Republike Srbske, v principu ne vidi "nobene klasične vojaške grožnje". Zavrnil je možnost premestitve enot v Brčko, kot so predlagali nekateri analitiki.

“Splošno varnostno stanje v državi je stabilno”, je izjavil Platzer, povzema Der Standard.

Poudaril je, da po njegovem mnenju pošiljanje dodatnih enot v Brčko “prej vodi v eskalacijo kot v deeskalacijo.”

Avstrijski general je pojasnil, da poleg najmanj 600 ljudi, ki predstavljajo operativno osebje, v misiji delujejo tudi dodatni vojaki. Poleg tega ima EUFOR Althea dovolj rezervnih sil, ki jih je mogoče po potrebi kadar koli razporediti. Poudaril je, da se je mednarodna skupnost izrekla proti okupacijskemu scenariju, tako da je odgovornost za državo prepustila domačim oblastem.

“Ne vidim potrebe, da bi se to spremenilo,” je dodal.

Rezervne sile bi lahko prišle z območja Balkana, lahko pa bi bil angažiran tudi KFOR s Kosova. Poleg tega še vedno obstaja zunanja strateška rezerva. “Ta nam je še posebej pomembna, ker se ne nahaja na tem območju”, pojasnjuje poveljnik. Dodaja, da je po potrebi mogoče poklicati še tisoč vojakov, ta številka pa se lahko tudi poveča.

“Pripravljamo se na določene scenarije. Na letošnji vaji je kot rezervni sestav sodelovalo okoli 700 vojakov. To je bila načrtovana vaja, ki nam je pokazala, da sta EU in mednarodna skupnost sposobni ukrepati”, je navedel Platzer.

Prav tako se razmišlja o okrepitvi lokalne opazovalne postaje EUFOR-ja, tako imenovanih LOT ekip, da bi se lahko “podrobneje videlo, kaj se dogaja.” Ponudbe že prihajajo s strani držav, katerih enote so že tam. V principu se lahko poveljnik EUFOR-ja aktivira brez dovoljenja iz Bruslja, če vidi, da je stabilnost in varnost ogrožena.

“Poleg tega lahko kadar koli in brez najave opravljamo inšpekcije orožja in opreme. Lahko tudi odločamo, če pride do dodatnega povečanja vojaških zmogljivosti, torej če pride do oboroževanja, ki ni predvideno”, je dejal Platzer.

Glede aktualne razprave o podaljšanju misije EUFOR Althea v Varnostnem svetu ZN, Platzer poudarja, da sta mandat EUFOR-ja in njegovi nalogi “popolnoma ločena od civilnih nalog visokega predstavnika”.

“Z vojaškega vidika ne bi bilo nobene razlike, če bi iz besedila mandata EUFOR-ja izbrisali omembe OHR-ja, da bi podaljšali našo misijo. Ali bi to škodilo Daytonskemu sporazumu, je drugo vprašanje. Ne morem tega oceniti”, je dejal Platzer.

“Vendar pa mi je popolnoma jasno, da ima Dayton rok trajanja. In ta datum izteka določata država in mednarodna skupnost s pozitivnim razvojem pri oblikovanju stabilne državne strukture.“

Prav tako je komentiral vajo, ki jo je entitetni MUP Republike Srbske nedavno organiziral na Jahorini, in izjavil, da ne vidi težave v tem, da so bili v vaji uporabljeni dolgi cevi.

“Vrsta opreme, ki jo uporablja policija v Republiki Srbski, ustreza mednarodnim standardom. Tudi v Avstriji imamo dolge cevi.”

Glede Dodikove grožnje, da se bo Republika Srbska umaknila iz državne vojske in ustvarila svojo posebno, je Platzer dejal, da “skupna vojska ni utemeljena na Daytonskem mirovnem sporazumu.”

“V času Daytonskega sporazuma smo imeli tri vojske glede na etnične skupine. Nato je bila ustvarjena skupna vojska na podlagi nacionalne volje”, je dejal.

Če se država skozi zakonit zakonodajni proces strinja, da bo v njej spet več vojsk, potem mednarodna skupnost to težko lahko, dodaja Platzer.

Vendar pa je dejal tudi, da se je pogovarjal z vključenimi akterji in jih vprašal, kakšen bi bil smisel uporabe dveh vojsk za osnovno nalogo nacionalne obrambe.

“Potem bi obstajala dva ministra, dva načelnika generalštaba, kar je pretirano glede na velikost države. Strukturno to nima nobenega smisla”, je dejal Platzer.

Poudaril je, da bi v primeru, da se vojska razpade in iz nje nastaneta dve vojski, temu moral predhoditi osnovni politični in vojaški konsenz in bi moral ustrezati primatu političnega odločanja.

“Z današnjega vidika je to scenarij, s katerim se lahko spopademo.”

Vendar pa je poudaril, da če ni političnega soglasja za kaj takega, potem bi bilo treba varnostno stanje oceniti povsem drugače.

“Moramo to pozorno spremljati”, je dejal Platzer.

Prav tako je izjavil, da je opazil določeno stopnjo napetosti med prebivalstvom.

“To je povezano s tem, da se v medijih nenehno vse vrti okoli varnostnih vprašanj. Politiki nenehno držijo prebivalstvo v stanju krize”, je zaključil.