Poveljnik Hart: NATO pozorno spremlja situacijo v BiH!

Poveljnik Natovega štaba v BiH, brigadni general Merle D. Hart, je za bosansko-hercegovško tiskovno agencijo Patria govoril o varnostni situaciji v BiH, vojaški lastnini in presežkih orožja, pa tudi o njegovih prihodih kot vojaškega pilota v BiH med agresijo na BiH. Mandat poveljnika Hart traja do junija letos.

NAP: Ali se zavedate, da se soočamo z eno največjih kriz od daytonskega sporazuma do danes. Spremljali ste situacijo z demonstracijami v več mestih BiH. Kako to vidite?

HART: Gledam na to kot kombinacijo pomanjkanja napredka vladnih uradnikov ne le na poti v NATO, ampak tudi zastoj v reformah, ki je privedel do nezadovoljstva državljanov.

NAP: Kako bi ocenili varnostno situacijo v BiH?

HART: Težko je narediti popolno analizo. Osebno mislim, da obstaja nezaupanje in zaskrbljenost. To smo videli tudi 7. februarja na demonstracijah. To so bili protesti vseh državljanov zaradi neučinkovitosti oblasti.

NAP: Politični konsenz o vstopu BiH v NATO še vedno ne obstaja. Vendar se bo to zgodilo, samo vprašanje časa je? Kako to komentirate?

HART: Kar zadeva napredek BiH k NATO-u na politični ravni, je ta napredek omejen. Kar zadeva oborožene sile BiH in njihov napredek, je ta precej dober. Oborožene sile se modernizirajo, kolikor jim to uspeva. Izvajajo politike, programe, usposabljanje po Natovih standardih. Ta teden je odšla osma rotacija vojakov iz sestave 4. pehotne brigade v misijo ISAF v Afganistan. Meni kot poveljniku Natovega štaba, pa tudi mojim predhodnikom, je namen, da oborožene sile BiH in Ministrstvo za obrambo BiH naredimo za „otok odličnosti“ v Svetu ministrov BiH, da bi potem to ministrstvo imelo domino učinek na druga ministrstva in državo.

NAP: Poveljnik bolgarskih enot v EUFOR-u je napovedal, da bi nestabilnost v BiH lahko privedla do etničnih spopadov v BiH, dodal pa je, da je celotna BiH nestabilna. Kako to komentirate?

HART: Nenehno spremljamo situacijo na terenu in želim poudariti, da NATO in Natovi zavezniki pozorno spremljajo varnostno situacijo v BiH.

NAP: BiH se ni rešila presežkov orožja niti ni vknjižila perspektivne vojaške lastnine. Kako na to gledate?

HART: To sta dve ločeni vprašanji. Najprej bom nekaj povedal o presežkih orožja, streliva in minsko-eksplozivnih sredstev. Ministrstvo za obrambo BiH je vzpostavilo Strateški odbor, v katerem sodelujejo ne le OS BiH, ampak tudi mednarodni predstavniki, vključno s predstavniki UNDP-ja, OVSE-ja, veleposlaništev, vključno z Veleposlaništvom ZDA, EUFOR-ja in Nata. Skupaj delamo na popisu, da bi vedeli, kaj je na voljo. Ne samo v smislu prodaje, ampak da bi bil celoten proces transparenten. Ne samo, ko govorimo o prodaji, ampak tudi o uničevanju presežkov tega orožja.

Glede vojaške lastnine, aprila 2010. leta je Severnoatlantski svet povabil BiH, da vstopi v Akcijski načrt za članstvo, vendar je pogoj za aktiviranje tega Akcijskega načrta, da se 63 lokacij, ki so označene in določene kot perspektivne vojaške lokacije za OS BiH, vpiše na državo BIH s pravico uporabe Ministrstva za obrambo. Bilo je nešteto poskusov, da bi bil sprejet zakon, s katerim bi Svet ministrov dovolil vknjižbo te lastnine na državo, vendar ni politične volje, da bi se uskladili zakoni in postopki, ki bi to omogočili.

NAP: Med agresijo na BiH ste prihajali kot pilot, prinašali ste humanitarno pomoč državljanom v BiH. Kako iz te perspektive in te vloge, ki jo danes opravljate, to vidite?

HART: Moje izkušnje iz 90. let so, da sem sodeloval pri dostavi humanitarne pomoči državljanom BiH. Ne morem primerjati te vloge, ki sem jo takrat imel, s trenutno dolžnostjo, ki jo opravljam kot poveljnik Natovega štaba v Sarajevu. Takrat smo delali na dostavi hrane, odej in drugih potrebščin v zaščitenih območjih. Takrat nisem imel interakcije z ljudmi, s posamezniki. Zdaj je drugače. Imam komunikacijo tako s politiki kot z običajnimi ljudmi. Preprosto ne morem primerjati teh dveh situacij.