.webp)
To leto, 2015, zaznamuje 20 let odkar se je vojna v Bosni in Hercegovini končno končala.
To leto prav tako zaznamuje obletnico Srebrenice, največjega zločina, storjenega v Evropi po drugi svetovni vojni, zločina, ki sta ga dve mednarodni sodišči označili za genocid.
V teh dvajsetih letih odkar je bil storjen genocid v Srebrenici, so družine nedolžnih žrtev po vsej državi prehodile dolgo, počasno in bolečo pot do pravice in sprave.
Nedolžnih življenj, izgubljenih v vojni v Bosni in Hercegovini, ni mogoče vrniti. Vsaka žrtev je bila edinstvena in nenadomestljiva. Žalosti njihovih najdražjih ni mogoče omiliti.
Kar lahko storimo, je poskusiti ohraniti in negovati tisto, kar je bilo pozitivnega in dragocenega v izgubljenih življenjih in uničenih skupnostih. Če nam to uspe, bomo zagotovili, da morilci, skupaj s tistimi, ki so želeli razdeliti državo in njeno ljudstvo, niso zmagali.
To pomeni, da se moramo angažirati, in to resno, da podpremo državljane vseh narodnosti po vsej Bosni in Hercegovini, ki so siti zgodb o tem, kaj jih ločuje, in ki želijo sodelovati pri reformah, potrebnih za zagotovitev uspešnejše prihodnosti zase in za svoje otroke.
Dvajset let po vojni delo ni končano, napredek v Bosni in Hercegovini pa je pogosto počasen, ne zato, ker državljani Bosne in Hercegovine ne želijo sprave, ampak zato, ker napredek ogrožajo in preprečujejo nekateri vodilni politiki v tej državi.
Kjer politiki niso uspeli služiti kot zgled, so drugi pokazali pot. Na primer, pred nekaj leti so “Žene v črnem”, združenje državljanov iz Srbije, ki je nasprotovalo vojnam Slobodana Miloševića, obiskale Bosno in Hercegovino in se srečale z “Materami Srebrenice”. To je bil primer velikega poguma in dostojanstva.
To je bilo srečanje navadnih ljudi, odločenih, da premagajo zlo in poskrbijo, da tragedija iz preteklosti ne dobi niti najmanjše možnosti, da se ponovi v prihodnosti. Mi danes moramo podpreti in obnavljati njihovo odločnost - odločnost, da preprečimo širjenje ideologij, ki spodbujajo konflikt in sovraštvo, da bi rešili nedolžna življenja.
V soboto, 11. julija, se bo v Srebrenici zbralo več deset tisoč državljanov BiH, da bi se poklonili tistim, ki so bili pred dvajsetimi leti tam ubiti. Dvajset let po zločinu v Srebrenici je Bosna in Hercegovina prehodila dolgo pot, vendar še ni končala svojega potovanja k spravi in trajnemu miru. Iz tega razloga moramo to delo pripeljati do konca. Častni državljani si želijo družbe, utemeljene na pravici in enakopravnosti, in nimam nobenega dvoma, da častni državljani predstavljajo ogromno večino v tej državi.
Ne stojimo nemo pred zlom. Nismo nemočni. Odločeni smo nadaljevati gradnjo družbe, v kateri se podpirajo vrednote, ki so bile napadene pred 20 leti, družbe, v kateri prevladuje pravica.
Vrnitev Bosne in Hercegovine v evropsko družino držav, kamor tudi sodi, je način za uresničitev pravice in enakopravnosti, hkrati pa tudi dolžno priznanje tistim, ki so izgubili življenja. To delo moramo dokončati, da ta življenja ne bi bila izgubljena zaman in da bi lahko prihodnje generacije živele v miru in dostojanstvu v resnično reintegrirani Bosni in Hercegovini.
Piše: Valentin Inzko
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























