Kolinda je ponosna na Gotovino, kaj bi se zgodilo, če bi si Izetbegović za svetovalca vzel Dudakovića ali Vikića

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je imenovala člane Sveta za domovinsko varnost, piše novinarska agencija Patria.

Med bolj zvenečimi imeni sta generala Ante Gotovina in Mladen Markač, ter sin prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, Miroslav. Svoj čas je bil Tuđman mlajši tudi ustanovitelj in vodja hrvaške obveščevalne službe.

Gotovino in Markača je haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov, vendar sta bila oproščena.

Hrvaška predsednica se je očitno vodila po logiki, da jo obkrožajo ljudje od „obrti“, imena, ki so v zgodovini sosednje države zaznamovala najpomembnejša leta gradnje neodvisne države in domovinske vojne.

In tako se je v izjemno pomembnem Svetu za domovinsko varnost države članice Evropske unije našlo mesto za Gotovino, Markača in Tuđmana in nihče nima nič proti.

Ta novica je na Hrvaškem naletela na odobravanje, Kolinda je požela simpatije v javnosti. Ne moti niti Bruselj, da so ti ljudje desna roka predsednice pri najpomembnejšem vprašanju - vprašanju domovinske varnosti.

Potegnimo vzporednico.

Kaj bi se zgodilo, če bi na primer član Predsedstva BiH Bakir Izetbegović v takšen svet, ali samo za svoje varnostne svetovalce v kabinetu, imenoval na primer proslavljenega vojnega poveljnika Atifa Dudakovića?

Ali če bi tam po naključju bili Jusuf Pušina, Avdo Hebib, Ramiz Dreković, Sefer Halilović, Sakib Mahmuljin, Fikret Ćuskić, Sakib Forić, Dragan Vikić, Kemal Ademović... 

Hrvaška predsednica je naredila logičen korak - kdo bolje pozna nevarnost za domovinsko varnost kot tisti, ki so branili in gradili sosednjo državo.

Tako bi verjetno moralo biti tudi v Bosni in Hercegovini. Vendar ni.

Če bi si Izetbegović po naključju koga od zgoraj omenjenih samo zamislil in na glas izrekel, da jih imenuje za svetovalce, bi bil kaos, ki bi nastopil na bh. politični sceni, nepredstavljivih razsežnosti in kdo ve, kakšnih posledic, za njega samega. 

Zato na Hrvaškem, članici EU, izkušeni policijsko-obveščevalno-vojaški veterani nikomur ne gredo v nos. Nasprotno. Ta poteza se slavi. 

Dovolj je spomniti se ponižujočega upokojevanja generalov od Dudakovića naprej, v temni sobi vile Konak, so jim skoraj v pol-tajnosti razdelili nekakšne „ploščice“ kot priznanje za vse, kar so storili za to državo.

V BiH se od svojih junakov celo ne morejo dostojanstveno posloviti. Kaj šele, da bi jim izkazali zaupanje, da bi danes v miru s svojimi nasveti pomagali pri izjemno pomembnem segmentu obstoja vsake države, ki se imenuje varnost.