Kolinda pisala Ban Ki-moonu: Razočarana sem s prvostopenjsko sodbo Vojislavu Šešlju

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je poslala pisma generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki-moonu, predsedniku Generalne skupščine ZN Mogensu Lykketoftu in predsedniku Varnostnega sveta ZN Liu Jieyiu, ob prvostopenjski sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v primeru Šešelj, je sporočil predsedničin urad, poroča novinarska agencija Patria.

Pisma so bila dostavljena v New York in bodo posredovana vsem državam članicam Organizacije združenih narodov kot dokument Generalne skupščine in Varnostnega sveta, o čemer so bili danes popoldne v Uradu predsednice obveščeni tudi veleposlaniki držav članic EU in zveze NATO na Hrvaškem.

Pismo generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov prenašamo v celoti:

„Spoštovani gospod generalni sekretar,

Kot predsednica Republike Hrvaške sem globoko razočarana in zaskrbljena s prvostopenjsko sodbo Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) v primeru Šešelj. V celoti se zavedam, da je pristojno sodno senat MKSJ pri svojem delovanju in odločanju neodvisen in da gre za prvostopenjsko sodbo, sprejeto s soglasjem večine članov tričlanskega senata, ki je podvržena končni oceni pritožbenega senata.

Kljub temu, gospod generalni sekretar, je povsem jasno, da je ta sodba ne le v nasprotju s temelji in namenom MKSJ, ustanovljenega leta 1993 z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 827, temveč je tudi globoko škodljiva za proces vzpostavitve trajnega sprave ter nacionalne in verske strpnosti na območju Jugovzhodne Evrope.

Hkrati je treba dodati dejstvo, da je 13. oktobra 2015 tedanji predsednik MKSJ Theodor Meron poslal pismo Varnostnemu svetu, v katerem je poročal o resnem neupoštevanju obveznosti s strani Republike Srbije, saj Srbija sodišču ni izročila treh svojih državljanov, obtoženih pred MKSJ zaradi zastraševanja in podkupovanja prič v primeru Šešelj. V kolikšni meri je takšno ravnanje škodilo verodostojnosti in kakovosti pričevanj, lahko le ugibamo, vendar je nesporno dejstvo, da so bile pomembne priče v primeru Šešelj zastrašene, podkupljene in ovirane pri pričevanju. V tem kontekstu je prvostopenjska sodba pravno še bolj vprašljiva in glede na njeno verodostojnost povsem kompromitirana.

Pričakujemo ne le, da bo Srbija v celoti sodelovala z MKSJ, temveč tudi, da bo prenehala ignorirati dejstvo, da je bilo s pričami v primeru Šešelj ravnanje nedopustno in v taki meri, da je MKSJ menilo, da je treba vložiti obtožnico zoper odgovorne.

Hkrati ta sodba predstavlja zelo nevaren precedens za vsa druga oborožena nasilja, v katerih se vojaški cilji poskušajo doseči s izvajanjem genocida in etničnega čiščenja na podlagi nacionalistične ali rasistične ideologije in hujskaške propagande.

Oprostitev Vojislava Šešlja – utelešenja nacionalne in verske nestrpnosti, simbola preganjanja in etničnega čiščenja v Republiki Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Vojvodini (Republiki Srbiji) ter spodbujalca ustvarjanja „velike Srbije“ s silo in zločini, je v popolnem nasprotju s prejšnjimi dejansko-pravnimi ugotovitvami pristojnih senatov MKSJ glede na oboroženi konflikt na območju Republike Hrvaške ter predstavlja absolutno nespoštovanje žrtev in njihovih trpljenj, ki še vedno intenzivno trajajo.

Ta sodba je v hrvaški javnosti povzročila šok, posledično pa tudi globoko razočaranje v samo MKSJ, ki se je v tem primeru očitno izkazalo za neobčutljivo za zlorabo mednarodnega javnega in kazenskega prava. Prav tako bo negativno vplivala na mir, spravo in dobrososedske odnose v širšem območju Jugovzhodne Evrope in v vseh kriznih žariščih sveta. S to prvostopenjsko sodbo enega sodnega senata je bilo globoko omajano zaupanje v MKSJ in razloge, zakaj ga je Varnostni svet ZN ustanovil.

Moja država Hrvaška je že med vojno in odprto agresijo na Hrvaško leta 1991 močno podprla in pozdravila ustanovitev MKSJ ter od samega začetka poudarjala njegov poseben pomen, ter iskreno in aktivno sodelovala z njim.

Poleg tega sta MKSJ in njegovo delo velikega pomena za celoten razvoj mednarodnega kazenskega pravosodja. Takšna sodba ustvarja negativen precedens, katerega posledice lahko presegajo okvire samega MKSJ in onesnažijo celotno dojemanje svetovne javnosti o pomenu, dosežkih in smislu mednarodnega kazenskega prava.

V kontekstu vsega napisanega vas prosim, gospod generalni sekretar, da posebno pozornost posvetite uspešnemu zaključku dela MKSJ, hkrati pa upoštevate temeljne razloge za njegovo ustanovitev ter še posebej spoštovanje pravic žrtev. Pri teh prizadevanjih boste nedvomno imeli mojo polno podporo in podporo Hrvaške.

Kolinda Grabar-Kitarović