Kolinda Grabar Kitarović: Pomanjkanje jogurta v volilni zakon Bosne in Hercegovine

Piše Sead Omeragić

Kolinda Grabar Kitarović, predsednica Republike Hrvaške, od vseh svetovnih državnikov, s katerimi se je srečala, le nemški kanclerki Angeli Merkel ni govorila o volilnem zakonu BiH. Nemški kanclerki je vse jasno in zahteva od Grabar Kitarović redno, kot tudi od Aleksandra Vučića, da poskrbita za stabilnost BiH.

Od stotih člankov in intervjujev, ki so na voljo na internetu, predsednica Hrvaške le v enem ni omenila Bosne in Hercegovine. V nastopih, med bivanjem v New Yorku na več srečanjih s tujimi državniki, je omenjala volilni zakon BiH. Tako kot pred natanko enim letom je Dragan Čović z govornice Skupščine ZN govoril o spremembah volilnega zakona BiH, na splošno začudenje vseh prisotnih.

O srečanju z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guteressom je dejala: "Bil je zelo produktiven sestanek. Spoštujem dejstvo, da ima teh dneh 128 srečanj, zato smo se dogovorili, da bomo nadaljevali dialog. Delimo zaskrbljenost za stanje na jugovzhodu Evrope, številne procese, ki se odpirajo v prihodnje, začenši z volitvami v Bosni in Hercegovini in dejstvom, da volilni zakon BiH ni bil spremenjen."

Isti dan sta hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in ruski zunanji minister Sergej Lavrov govorila na robu Generalne skupščine ZN v New Yorku o parlamentarnih volitvah v BiH v oktobru, strinjala sta se, da morajo biti predstavniki treh narodov izvoljeni v skladu z Daytonskim sporazumom in ustreznimi sodbami Ustavnega sodišča BiH.

Turškemu predsedniku Recepu Erdoğanu je v New Yorku 25. septembra povedala prioritete: ..."Tam so volitve, ki sledijo v Bosni in Hercegovini 7. oktobra, in situacija po njih, ter kaj lahko skupaj storimo, da bi Bosni in Hercegovini pomagali na poti k blaginji ter Evropski uniji in zvezi NATO." Torej je nekakšna diplomatska predstavnica Herceg-Bosne, in mimogrede tudi predsednica Hrvaške.

Torej, Grabar Kitarović ne neha uporabljati svojih diplomatskih potovanj za propagando proti BiH. Tisto, kar se je začelo s zločini in ni moglo prinesti rešitve, bi se danes moralo dokončati z diplomatskimi pritiski in lažmi. Med svojim obiskom v ZDA, 24. septembra, se je udeležila obeležitve 25. obletnice Nacionalne zveze ameriških Hrvatov. In zapela Thompsonov hit Lijepa li si. Stopila je na oder, vzela mikrofon v roke in zapela pesem, posvečeno Herceg-Bosni, katere vojaško in politično vodstvo je bilo pred mednarodnim sodiščem obsojeno za najhujše zločine nad Bošnjaki v BiH.

Že vrsto let Grabar Kitarović obravnava BiH, krni njeno verodostojnost, skoraj na vsakem njenem srečanju s katerim koli svetovnim državnikom.

Vsekakor, ko je postala nova predsednica Hrvaške 15. januarja 2015, je Grabar-Kitarović izjavila, da bo podpirala rešitve in predloge, ki jih bodo predložili legitimni hrvaški predstavniki v BiH, vključno z zahtevo po oblikovanju tretjega entiteta.

17. januarja 2015 je podala izjavo, s katero je potrdila svoje popolno vmešavanje v odvzemanje suverenosti BiH: "Predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović je med obiskom dejala, da je Hrvaška resnična prijateljica BiH, ki želi BiH le dobro, tako pri njenih notranjih zadevah, kot tudi pri drugih zunanjepolitičnih prioritetih." Torej, vse je popločano z dobrimi nameni. Da bi bilo vse jasnejše in z "velikodržavnimi cilji", je takrat dejala, da "Hrvaška geografsko objema BiH".

Sedmega decembra 2016. je bila najostrejša v izjavah, po varnostnem forumu Nata, ki je potekal v kanadskem mestu Halifax. Takrat je dala intervju za Defense News, v katerem je poudarila, da je Bosna in Hercegovina nestabilna država, da ni "v celoti politično emancipirana" in da je največja grožnja za Hrvaško. Grabar-Kitarović je dejala, da bo med njenimi prioritetami pri delu prizadevanje, da bi "končno BiH postala politično emancipirana država, ki bo močno krenila proti članstvu v EU in Natu. "Toda za to so potrebne močne notranje reforme"... Gre za pospeševanje tretjega entiteta, ki je, kot vemo, bil že obsojen pred enim mednarodnim sodiščem.

"Hrvaška ima obveznost skrbeti za to (hrvaški narod), na podlagi svojega Ustava in kot podpisnica in jamčica Daytonskega sporazuma. Hrvati so konstitutiven narod v tej državi in nihče jih ne bo zmanjšal na manjšino." Kakšna je Hrvaška podpisnica in jamčica Daytonskega sporazuma, je potrdila sodba šestorke pred Mednarodnim sodiščem v Haagu, kjer je bila tudi Hrvaški dosojena vojna za agresijo na sosednjo suvereno državo BiH. Torej, v Daytonu ni nobenih jamstev, podpis Hrvaške in Srbije v ZDA pa je bil dejanje predaje in discipliniranja teh dveh agresorskih držav na BiH.

V enem intervjuju, 30. aprila 2015, novinarji vprašajo: Ali lahko uspe nov pristop Evropske unije do Bosne in Hercegovine, po katerem se zdaj na prvo mesto postavljajo ekonomske in socialne reforme, medtem ko bi se ustavna vprašanja, vprašanja enakopravnosti državljanov in narodov pustila za kasneje?

Grabar Kitarović odgovarja: "To je vprašanje, na katero nenehno opozarjam vse svoje sogovornike, tako v EU, kot v Natu ter kolege iz drugih držav, še posebej ZDA... Hrvaška podpira evropsko pobudo, podpira prizadevanja gospe Federice Mogherini, vendar imamo tudi močan interes zaščititi pravice in položaj hrvaškega naroda, ki mora končno postati enakopraven na celotnem ozemlju BiH in enakopravno sodelovati v institucionalnem, gospodarskem in vseh drugih oblikah življenja v Bosni in Hercegovini." V RS ni niti 4000 Hrvatov, zato tam ne velja nobena zgodba o enakopravnosti na celotnem ozemlju BiH.

Nato 17. marca 2017: "Hrvaška pričakuje nujno sprejetje novega volilnega zakona, nujno sprejetje novega Statuta mesta Mostar in pravočasno delovanje mednarodne skupnosti," se je obrnila na zbor v Neumu... Mostar, ki je žrtev skoraj rasističnega koncepta HDZ-ja, Grabar Kitarović obravnava kot mesto ogroženih Hrvatov, v katerem je ostalo še veliko institucionalnih stvari za rešiti v BiH (11. september 2015).

"Obstoj in položaj Hrvatov sta izjemnega pomena tudi za sam obstoj Bosne in Hercegovine... BiH je država tudi hrvaškega naroda, Hrvati ne morejo in ne smejo biti zmanjšani na raven manjšine, tako kot pravice Hrvatov ne smejo biti minorizirane... V BiH se ne smemo le ukvarjati z gospodarskimi in socialnimi vprašanji, ampak se moramo najresneje lotiti tudi reševanja političnih vprašanj, kot je nujna sprememba volilnega zakona," je dejala 16. junija 2018. za reški Novi list Grabar Kitarović.

Med velikimi nogometnimi uspehi hrvaške reprezentance je dala intervju za ruski Kommersant 5. avgusta 2018: "Za nas je pomembno, da Rusija še naprej podpira ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, mi pa še naprej sodelujemo, da bi stabilizirali to državo, ki ima skoraj tisoč kilometrov skupne meje s Hrvaško. Hrvati so eden od treh konstitutivnih narodov Bosne in Hercegovine, in če se odcepijo, se bo država razdrobila, kar lahko privede do destabilizacije celotne regije," je dejala Kitarovićeva. Tako smo končno v teh napovedih hrvaške predsednice odkrili tudi nekaj mračnih in nevarnih želja naših sosedov.

---

O AVTORJU    [email protected]

Sead Omeragić je novinar in kolumnist na spletni strani novinarske agencije Patria. Z novinarstvom se je začel ukvarjati v 80. letih prejšnjega stoletja. Delal je za več tiskanih in elektronskih medijev. Avtor je več knjig, med katerimi je najbolj odmevna "Dogovorjena vojna", objavljena leta 1998.