Koliko stoji "umazani" denar litija: Izrabljanje rude uničuje okolje in zdravje, pitno vodo in obstoj!

(Patria) - Čeprav je bil slovesno napovedovan kot nafta 21. stoletja, je litij pravzaprav kuga, zaradi katere bi lahko 22. stoletje postalo čas najhujših ekoloških katastrof in zdravstvenih pojavov, povezanih z izrabljanje rud, iz katerih se litij pridobiva.

Izrabljanje litija je proces, ki ima velik vpliv na okolje in družbo. Litij je nujen za proizvodnjo baterij, ki se uporabljajo v električnih vozilih, pametnih omrežjih in drugih napravah, ki zmanjšujejo emisije ogljikovega dioksida. Vendar pa ima izrabljanje litija tudi negativne posledice.

Med temi posledicami je ogromna poraba velikih količin vode, ki lahko privede do suše, onesnaženja in zmanjšanja dostopnosti vode za pitje in uporabo prebivalstva v bližini prostora, kjer poteka izrabljanje.

Ni zanemarljiv niti dejavnik tveganja uničenja naravnih habitatov in biotske raznovrstnosti, še posebej na območjih, kjer se litij pridobiva iz slanih jezer ali rudnikov, tu pa je tudi ustvarjanje odpadkov, ki vsebujejo škodljive kemikalije, kot so kloridi, sulfati, težke kovine in radioaktivni elementi.

Lokalnih skupnosti najpogosteje ne vprašajo, ko se odloča o izrabljanju litija, njihova korist od tega izrabljanja, ko bodo prisiljene, da ga sprejmejo, pa je minimalna.

Jasno je, da izrabljanje litija predstavlja zapleten in kontroverzen problem, ki zahteva uravnoteženje med ekonomskimi, ekološkimi in socialnimi vidiki.

Tu je dodatni problem tudi dejstvo, da litij izkoriščajo multinacionalne korporacije z zasebnim kapitalom, ki ne skrbijo veliko za posledice, še manj pa vlagajo v razvoj tehnologij, ki bi omogočile, da bi bilo to izkoriščanje ekološko in družbeno sprejemljivo.

V Čilu, v puščavi Atacama, se nahaja največji svetovni vir litija, izkoriščanje pa je privedlo do zmanjšanja nivoja podzemnih voda, erozije tal, izgube flore in favne ter konfliktov z domorodnimi skupnostmi, ki živijo na tem območju.

Velike količine litija se nahajajo tudi v kitajski provinci Qinghai, kjer je izkoriščanje povzročilo onesnaženje jezer in rek, škodo na kmetijskih zemljiščih ter ogrožanje zdravja in varnosti delavcev, ki delajo v rudnikih.

Težave zaradi rudarjenja litija so zabeležene tudi v Argentini, oziroma v provinci Jujuy, kjer se nahaja del tako imenovanega litijevega trikotnika. Prišlo je do velikih napetosti med vlado, rudarskimi podjetji in domorodnimi narodi, ki nasprotujejo temu projektu zaradi strahu pred izgubo svoje kulture, zemlje in vode.

Najbližji in najbolj znani primer je iz Srbije, kjer je v občini Loznica, načrtovano odprtje največjega rudnika litija v Evropi. Izkopavanje naj bi izvajalo podjetje Rio Tinto, vendar je upor državljanov v strahu pred projektom, zaustavil to zgodbo.

Množični protesti so se iz Loznice razširili na celotno Srbijo zaradi zaskrbljenosti za okolje, zdravje in prihodnost svoje regije. 3. Vlada Srbije na koncu ni imela izbire, zato je razveljavila dovoljenja, dokler ne bodo opravljene vse potrebne študije za izkoriščanje litija.

Zato bi morali državljani, ekološki aktivisti in nosilci oblasti v Bosni in Hercegovini napovedano izkoriščanje litija v naši državi razumeti kot potencialno grožnjo naši okolici in obstoju ter vsi skupaj stehti, ali se denar, ki se omenja v zgodbah o litiju, splača uničevanja potenciala pitne vode, ki je prav tako zaklad sodobnega časa. Če k temu dodamo še vse naštete nevarnosti, je jasno, da denar ne more nadomestiti te izgube.

A izkušnje drugih govorijo, da je to minorna vsota denarja v primerjavi s profitom tistih, ki izkoriščajo bogastva, ki pripadajo Bosni in Hercegovini in vsem nam v njej!

Navsezadnje, ali se lahko upraviči izkoriščanje tako škodljive rude, medtem ko nas silijo, da zapremo rudnike premoga, s katerimi živimo tako dolgo, kot obstajamo?

(R. Be.)