Kako so kantoni pripravljeni pomagati najtežje bolnim in kako je Vlada FBiH "s sebe sprala breme"

Piše: Delvin Kovač

Najtežje oboleli pacienti nadaljujejo mukotrpno, večletno bitko za uveljavljanje svojih pravic. Včeraj sprejeta rebalans proračuna v zveznem parlamentu je le nekoliko omilila njihove težave. Na potezi so kantoni, ki bi morali do konca letošnjega leta zagotoviti 60 milijonov mark za financiranje Sklada solidarnosti. V nasprotnem primeru bodo sledili novi množični protesti pred stavbo Parlamenta Federacije, kar vladajoči trojici zagotovo ne bi bilo všeč.

Vsiliena zvezna vlada, na čelu s premierjem Nerminom Nikšićem, se zdi, da je dala svoj maksimum. In več od tega ni sposobna. Včeraj je tudi Dom narodov podprl predlagani rebalans in proračun Federacije BiH za leto 2023, ki zdaj znaša blizu sedmih milijard mark in je v primerjavi z osnovnim večji za 211,7 milijona.

S sinočnje seje Doma narodov PFBiH

Toda iz vseh teh silnih številk bo v Sklad solidarnosti natečenih le 10 milijonov KM od skupno 70 milijonov, nujnih za zdravljenje najtežje obolelih pacientov do konca letošnjega leta. Skladno s tem je Vlada FBiH breme preostalih 60 milijonov prenesla na kantone. Kantoni pa zaenkrat še niso pripravili konkretnih odgovorov.

Agencija Patria je kontaktirala predsednike vlad Kantona Sarajevo (KS), Tuzlanskega kantona (TK), Srednje-bosanskega kantona (SBK), Unsko-sanskega kantona (USK), Zenško-dobojskega kantona (ZDK) in Bosansko-podrinjskega kantona (BPK). Nekateri od njih so zainteresirani za odgovore in za samo problematiko. Drugi očitno niso ne za eno ne za drugo.

Vprašanje, ki smo jim ga postavili, je naslednje: Ali vlada, na čelu katere ste, razpolaga s presežkom in ali bo sodelovala pri financiranju Sklada solidarnosti za zdravljenje pacientov z območja vašega kantona, in če da – s kolikšnim zneskom? "Videno" na povpraševanje, poslano preko Vibra, smo prejeli od predsednika vlade BPK Edina Ćulova in ZDK Nezira Pivića, v nadaljevanju pa lahko preberete, kaj so nam odgovorili preostali štirje.

Nihad Uk, predsednik vlade KS:

- Poslali smo dopis Zavodu za zdravstveno zavarovanje, da se izjasni.

Irfan Halilagić, predsednik vlade TK:

- Do konca tedna bi morali imeti sestanek na to temo in sprejeti določene stališče.

Tahir Lendo, predsednik vlade SBK:

- To vprašanje morate postaviti našemu Zavodu za zdravstveno zavarovanje, nato Ministrstvu za zdravje SBK, ki vladi predlagajo takšne odločitve, če smo v možnosti.

Mustafa Ružnić, predsednik vlade USK:

- Seveda je to tudi pri nas tema. Za prvo sejo kolegija vlade (petek, 3. novembra) je minister za zdravstvo Muris Halkić to napovedal kot eno od točk dnevnega reda, zato vas bomo zagotovo seznanili s podrobnostmi. Seveda bo tukaj vključen tudi ZZZ USK.

Spomnimo, zvezni Sklad solidarnosti je začel delovati 1. julija 2002, od ustanovitve do danes pa na njegov račun ni bilo nakazano skoraj milijardo in pol mark. Seveda so zaradi tega trpeli uporabniki teh sredstev – najtežje oboleli pacienti v Federaciji BiH.

Stefanišin: Vse to je za jok

- Kaj naj rečem, ne da bi zajokala od žalosti in muke – pravi v pogovoru za Patrijo predsednica Združenja obolelih z revmatoidnim artritisom in drugimi revmatičnimi boleznimi "Snaga u BiH" Alma Stefanišin, v odzivu na sprejetje rebalansa zveznega proračuna.

- Rebalans skoraj 7 milijard, 211 milijonov več od dosedanjega proračuna, pa ni 70 milijonov za hudo obolele paciente na čakalnih seznamih, ki so postali čakalni seznami smrti. Žalostno, zelo žalostno – govori Stefanišin.

Dodaja, da smo vsi imeli priložnost gledati in poslušati Parlament FBiH in sprejemanje proračuna za zdravstvo.

- Predlagali so bazene, fasade in podobno. Nihče pa ni podprl 70 milijonov za zvezni Sklad solidarnosti in hudo obolele državljane, ki čakajo dan, ko bodo umrli, ker nikogar ne zanima njihovo življenje.

Sprašujem se, ali smo mi zanje le volivci ali smo vendarle človeška bitja, ki imajo pravico do življenja – dodaja Stefanišin.

Stefanišin: Težka in mukotrpna borba (Foto: Federalna.ba)

Ocenjuje kot žalostno dejstvo, da se problem financiranja Sklada solidarnosti vleče že 21 let. Žalostno je tudi, dodaja, da so oboleli morali vzeti stvari v svoje roke in se sami boriti zase in za svoje sopotnike v boju proti hudim boleznim.

- Naša štiri združenja so se združila in se podala v težko borbo za zagotavljanje sredstev za zdravljenje vseh obolelih v Federaciji. Težka je to in mukotrpna borba.

Dosegli smo majhen premik – od skoraj 7 milijard proračuna, Sklad solidarnosti, zahvaljujoč naši borbi, dobi vsaj 10 milijonov KM. Preveč žalostno. Kantoni v presežku, pacienti pa umirajo. Saj je vse to za jok – navaja Stefanišin.

Spomni, da je Vlada Federacije BiH s svojim sklepom obveznost za zagotavljanje manjkajočih sredstev prenesla na kantone.

- Pomembno je, da so sredstva bila za povečanje plač, dnevnic, pokojnin, obnovo zgradb, fasad, gradnjo bazenov in podobno, za hudo obolele pa ne – ogorčeno pravi Stefanišin.

Združenje obolelih s rakom prostate FBiH, Združenje obolelih z revmatoidnim artritisom in drugimi revmatičnimi boleznimi "Snaga u BiH“, Združenje obolelih z rakom dojk "Renesansa" in Združenje obolelih z melanomom FBiH so se odločili, da nadaljujejo boj, in sedaj vse svoje napore usmerjajo k kantonom.

- Poslali smo zahteve vseh deset kantonov, da nas nujno sprejmejo na sestanek s predstavniki njihovih ministrstev za zdravstvo, finance, vlad in direktorjev zdravstvenih zavarovanj, da jih seznanimo s problemom čakalnih seznamov njihovih someščanov, da bi se našle rešitve in zagotovila sredstva za njihovo zdravljenje.

Ne bomo odstopili, dokler se vsi državljani ne bodo začeli zdraviti in dokler na seznamu smrti ne bo številke 0. Od vlade zahtevamo in terjamo dve stvari – da v pravilnik "prednostnega" financiranja te države uvrsti zdravstvo in obolele državljane, ne pa da smo zadnja postavka "pod ostalo".

In drugo stvar, ki jo zahtevamo, je, da spoštujejo 82. člen zakona, ki so ga sami pisali in sprejeli – da enak znesek, kot je bil zbran iz plač (prispevkov), nakaže tudi vlada.

In rešili smo problem – denarja bo v Skladu solidarnosti in sistemsko bo rešeno zdravljenje vseh državljanov, ne bo več seznamov smrti – dodaja Stefanišin.

Glušac: Protesti v pripravljenosti

Predsednica Združenja obolelih z rakom dojk "Renesansa" Enida Glušac za Patrijo pravi, da bodo, kar se tiče protestov, počakali, da vidijo, kakšen odgovor bodo dobili od kantonov.

- Vmes imamo še en pereč problem, in sicer, da v Tuzli ne delujejo aparati za radioterapijo, zato se pacienti pošiljajo v Sarajevo, Mostar in Zenico.

Glede na to, da navedeni klinični centri že imajo svoje paciente, sporočajo, koliko pacientov lahko sprejmejo, in na podlagi tega zdravniki v Tuzli izvajajo triažo pacientov po prioritetih in ponovno ustvarjajo čakalne sezname za te paciente. Žalostno, ker je kantonalni zavod v Tuzli prav tako v presežku – nam je povedala Glušac.

Glušac: Kdo bo prevzel odgovornost (Foto: Federalna.ba)

Po njenih besedah v naši državi zagotovo obstaja denar, le potrebno je, da določeni ljudje na položajih opravljajo delo, za katerega jih plačujemo.

- Kar zadeva Vlado FBiH, že 22 let krši zakon, ki ga je sama sprejela, posledica tega pa je več mrtvih kot v epidemiji koronavirusa. Kdo bo prevzel odgovornost za vsa ta izgubljena življenja – je vprašala Glušac.