Kojović: Če imata SDP in DF interes, smo pripravljeni na skupen nastop na volitvah

Da bi takšno stanje trajalo že 20 let, bi ga imenoval krizno, vendar gre dejansko za situacijo, ki je edina možna posledica prevladujočih političnih ideologij in njihovega razumevanja države, odnosa oblasti do države in državljanov, pravi na začetku pogovora za novinarsko agencijo Patria predsednik Naše stranke Predrag Kojović. 

- Nacionalizem, valjda je to zdaj vsem jasno, je zadnja stopnja komunizma. Obe ideologiji si prizadevata za vzpostavitev političnega monopola v imenu nekega kolektiva, na račun individualnih državljanskih pravic in svoboščin. Eni to zahtevajo v imenu proletariata, drugi v imenu etnične skupine.

Samo v takšnem stanju permanentne krize je mogoče osiromašiti državo in njene državljane ter dobiti največ glasov na volitvah. Zato sem skeptičen, da bodo tisti, ki jim je sedanja ureditev omogočila tako fantastične politične kariere in osebno materialno bogatenje, to spremenili v evropski sistem, v katerem to ni le mogoče, ampak se za takšno obnašanje nosijo pravne in zaporne sankcije.

PATRIA: Konec septembra sta se po petih letih srečala voditelja SBB in SDA, po čemer sta napovedala vzpostavitev bošnjaške enotnosti. Se strinjate s to trditvijo? Če ne, kako je potem mogoče doseči bošnjaško enotnost, glede na razdrobljenost strank z večinsko bošnjaškimi volivci?

KOJOVIĆ: SDA je že pred 25 leti izšla s tezo, s katero je Bosno in Hercegovino iz državljanske države spremenila v državo konstitutivnih narodov. Njihova ideja je bila takrat, da bodo v BiH obstajale tri stranke, bošnjaška, hrvaška in srbska, ki bodo vladale v imenu etničnih skupin, ki jih domnevno predstavljajo. Prav takšen pristop konceptu predstavniške demokracije nam je prinesel vse, kar se nam je zgodilo od prvih demokratičnih volitev do danes.

Bilo bi porazno, da se po tolikšni količini tragedije – in ne mislim samo na vojno, ampak tudi na vojno in povojno ropanje državnega, javnega premoženja in denarja ter na revščino in brezperspektivnost – vrnemo na to tragično izhodišče v zgodovini neodvisne BiH. To, kar se v medijskih analizah imenuje politično razdrobljanje etničnih skupin, vidim kot rešitev, kot upanje za dokončen pobeg iz pasti etnodemokracije, sistema rigidnih etničnih kvot, v katero so nas potisnile nacionalistične stranke in ki jo je Daytonski ustav, na žalost, pravno normiral. Upam, da se bo ta trend drobljenja etničnih skupin po političnih preferencah državljanov in državljank nadaljeval in še hitreje, ter da bodo etnične elite izgubile legitimnost.

Če se to ne zgodi in če se volitve zvedejo na etnično preštevanje brez kakršnega koli ideološkega, političnega diferenciranja znotraj etničnih skupin – to bo konec takšne BiH, kot jo želimo ustvariti, in bojim se tudi konec BiH na splošno. Že 20 let živimo v diktaturi tako imenovanih konstitutivnih narodov in takšen trend, ki je viden tudi s prostim očesom, jasno kaže, da vodi v nadaljnjo dezintegracijo naše družbe po etničnih osnovah. Politična homogenizacija, ki temelji na etnični pripadnosti, zahteva teritorialno razmejitev in vodi v ustvarjanje de facto državne skupnosti na območju BiH. Težko si je predstavljati scenarij, v katerem bi se takšna državna skupnost izognila usodi Jugoslavije.

PATRIA: DF in SDP sta napovedala združitev levice ter skupen izhod na lokalne volitve 2018. Ali je morda tudi Naša stranka na valu združevanja s tema dvema strankama, mislim na skupen nastop na volitvah?

KOJOVIĆ: Združitev levice – karkoli že pomeni pojem levica danes na naših prostorih – je notranja stvar SDP in DF. Moja predpostavka je, da združitev dveh strank, ki sta bili do včeraj ena stranka, ni problematična. Seveda je za kaj takega potrebno premostiti osebne animozitete in vse, kar so si javno govorili v zadnjih nekaj letih, vendar na koncu koncev je najnovejše „spravo“ SDA in SBB vzpostavilo nov, višji standard politične hinavščine.

Če ima ta združena levica interes za skupen nastop na naslednjih volitvah z Našo stranko, potem je treba čim prej začeti pogovore, saj so programi in proklamacije ter tisto, kar smo videli v praksi teh strank v zadnjem času, protislovni, zato moramo videti, v kakšno BiH verjamejo, za kaj se bodo zavzemali in kako se bo to konkretno manifestiralo v akcijskih načrtih v občinah.

PATRIA: Ministrstvo za pravosodje in upravo je ustavilo napotitev osnutka zakona o prijavi, izvoru in nadzoru premoženja izvoljenih in imenovanih funkcionarjev in svetnikov v Kantonu Sarajevo. Če je bil osnutek na vladi soglasno sprejet, kako to, da ga Ministrstvo za pravosodje nenadoma ustavi? Komu ni v interesu, da bo ta zakonska rešitev sprejeta?

KOJOVIĆ: Morda je bil soglasno sprejet s strani tistih, ki so bili v trenutku glasovanja prisotni na seji vlade. Med tistimi, ki morajo sprejeti ta zakon, je veliko več tistih, ki jim ta ne ustreza in ki bi si želeli, da ne bo sprejet in implementiran. Upam tudi, da lahko javnost prepozna, da se status quo v boju, natančneje v neboju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, brani s kvazipravnimi argumenti in drugimi diskretnimi strategijami.

No, mislite li, da je naključje, da je od vseh zakonov, ki so bili na zveznem parlamentu v preteklem mandatu, edino ZASKOK (Zakon o zajezitvi korupcije in organiziranega kriminala) sprejet v obeh domovih, objavljen v Uradnem listu, da bi se nato sprejela odločitev o njegovi neimplementaciji. Jaz za kaj takega nikoli nisem slišal v normalnih državah: da država sprejme zakon in nato sprejme odločitev, da ga ne bo implementirala. Ste vi?

PATRIA: Naša stranka ne deluje posebej v manjšem bh. entitetu. Pogosto se ne oglašate glede napadov na povratnike, niste posebej glasni glede izpodbijanja naziva bosanskega jezika v RS. Zakaj molk, če vas državljani dojemajo kot stranko, ki je domoljubna?

KOJOVIĆ: Vse probosanske stranke v RS delujejo na ravni nevladnih organizacij. Njihova politična moč se omejuje na sporočila, edine, ki imajo določeno stopnjo zastopanosti med povratniki, s svojim delom v Federaciji niso pokazale, da imajo drugačen odnos do tistih, ki so številčno manjšinski tam, kjer imajo oblast. Nimate močnega DF, in tudi ne več SDP, kljub dolgoletnemu delovanju tam, ogromnim sredstvom, ki jih razpolagajo, in položajem v oblasti, ki bi jih lahko ponudili aktivistom.

To je rezultat številnih dejavnikov, tudi dejstva, da je demokratična atmosfera v RS še vedno v fazi, v kateri se politične šale pripovedujejo šepetaje, ker se ljudje bojijo, da bi izražanje drugačnega mnenja imelo posledice za njihovo materialno in celo življenjsko eksistenco, nad katero imajo vladajoče stranke popoln nadzor.

Ponovno smo nedavno oblikovali odbor v Banja Luki in smo odločni, da bomo okrepili organizacijo Naše stranke v RS. Tokrat smo se obrnili na mlajše ljudi, ki, moram poudariti, kažejo izjemno pogum pri izražanju svojih političnih stališč in željo po delu v Naši stranki.

Iskreno, ko govorim z njimi, jih sprašujem, kako so se uspeli upreti agresivni vojno hujskaški propagandi SNSD in medijev pod njihovim nadzorom. V RS je – da se vrnem na vaše prvo vprašanje – na srečo v teku proces intenzivne ideološke profilacije in bo, upam, kmalu rezultat tega, da bo separatistična retorika Dodika dobila resno opozicijo; in to prav v RS.   

Prav tako se ne bi strinjal, da se nismo odzvali na probleme povratnikov. Prav Dennis Gratz je sprožil vprašanje sistemskega reševanja diskriminacije v izobraževanju, edini je dal racionalna izhodišča za problem bosanskega jezika, pri tem pa ni uporabljal prazne domoljubno-nacionalistične retorike, ki ne vodi in ne služi ničemur drugemu kot predvolilnemu napihovanju prsi.

Vstop v oblast

PATRIA: Ali je do zdaj kdo od strank, ki so na oblasti, pogajal z vami glede morebitnega vstopa, podpore. So se pogovarjali tudi z drugimi „malimi“ strankami?

KOJOVIĆ: Svoj stališče do SDA, HDZ BiH in drugih nacionalističnih strank smo že tolikokrat in tako jasno izrazili, da je verjetno vsem, tudi njim, jasno, da bi bili pogovori izguba časa. Njihova politika, po našem mnenju, ni nič drugega kot nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi. Mi se borimo, da BiH postane državljanska država, oziroma da bo organizirana kot vse funkcionalne evropske predstavniške demokracije.

SDA je najbolj odgovorna za problem oskrbe z vodo

PATRIA: Problem oskrbe z vodo v mestu Sarajevo je pereč (čeprav je perečih še veliko). Kdo je po vašem mnenju najbolj odgovoren za stanje v JKP ViK, pa tudi v drugih komunalnih podjetjih. Imeli smo priložnost videti, da so plače direktorjev v teh podjetjih enormne, da ni nadzora, lastnik pa je Skupščina KS.

KOJOVIĆ: Najbolj je odgovoren tisti, ki je imel največ oblasti v KS v zadnjih 20 letih. SDA, to sem pogosto govoril. Ni politična stranka v smislu teoretične definicije, ki jo lahko najdete po knjigah ali ko ta pojem vpišete na internet. Jaz jo doživljam, čeprav to zveni čudno, bolj kot interesno-versko organizacijo, katere člani poleg osebnega bogatenja hkrati delajo na vzpostavitvi zakonskega in sodnega sistema, ki jih bo aboliral za nezakonitosti, ki so jih storili v preteklih 20 in več letih.

Nekateri so v SDA zaradi 150 mark mesečno; nekateri, ker mislijo, da samo tako lahko ohranijo službo, nekateri, ker jim sodelovanje njihove stranke v oblasti omogoča milijonske posle. Nekateri pa so tam spet zato, ker mislijo, da lahko z bojem, od znotraj, iz tega združenega kriminalnega podviga naredijo politično stranko. Vsekakor, da se vrnem na vaše vprašanje, stanje v KS, pa seveda tudi stanje z oskrbo z vodo, je najbolj njihova zasluga.

Referendum ni nedolžna zgodba

PATRIA: Referendum v RS ni nič kaj nedolžna zgodba. Kakšen je vaš odnos do referenduma?

KOJOVIĆ: Seveda ni nedolžna in z neverico gledam na brezbrižnost PIC-a in drugih jamstev mirovne pogodbe.

Če se referendum res zgodi, bo to pomenilo vstop BiH v neoznačeno ozemlje, kjer Daytonski ustav ne velja, nov pa ni sprejet. Naša ustava dovoljuje referendum kot obliko odločanja, vendar samo o vprašanjih, za katera je tisti, ki ga razpiše, pristojen. To tukaj ni primer in zato je referendum neustaven.

Toda, čeprav je referendumsko vprašanje oblikovano tako, da ne proizvaja pravnih posledic, je njegovo izvedbo napad na samo državnost BiH, saj, kot ve vsak študent prava: država je predvsem monopol sile in če je ta monopol ogrožen oziroma če obstaja nekdo, ki ima na njeni teritoriji večjo silo od države in lahko odprto krši ustav, potem...