Kdo nam 'prijatelj' ne dovoli biti normalen? Bosna in Hercegovina med lažnimi zavezniki in domačimi poltroni!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

“Glavni vzrok krize so Bošnjaki, ki Hrvate majorizirajo z izvolitvijo dveh bošnjaških članov Predsedstva BiH”, je včeraj izstrelil vodja HDZ-a Dragan Čović na sestanku v OHR-u v igri, v kateri je poskušal predvsem poudariti krono svojih političnih želja, pod njo pa prikriti težo napada na ustavni red v režiji njegovega partnerja v secesionizmu Milorada Dodika.

Od Čovića pričakovano, kajti vse drugo bi bilo laž.

Kljub dejstvu, da mu je Čović to ponovil pred celotno sestavo UO PIC-a, se je visoki predstavnik Christian Schmidt danes pred očmi javnosti BiH delal norca s masko slabega igralca, češ da je pozabil, kaj je Čović rekel, ker sta govorila o marsičem.

Kot da vsakemu, ki se vsaj malo spozna na razmere v Bosni in Hercegovini, ni znano, da je Schmidt na pamet naučil tisto, kar Čović in premier Hrvaške Andrej Plenković zahtevata od njega, in to je natančno tisto, kar mu je Čović ponovil na sestanku.

Torej, Schmidt nas laže, medtem ko mediji pišejo, da se v OHR-u pripravljajo nekateri ukrepi, in dejstvo, da to pisanje OHR ne demantira, prinaša skrb, da bo nemški diplomat kmalu nadaljeval po poteh apartheida iz let 2022 in 2023.

Drugo dejstvo z junijskega zasedanja UO PIC-a bi lahko bilo potrditev prejšnjega, in sicer v tem, da je na druženje povabljena politična nemoč, ki jo je treba preoblikovati do te mere, da postane močna, da bi brez Dodika popeljala državo naprej, Čoviću pa izročila volilni zakon in tretji entitet.

Kajti, realno, danes bolj vidno kot pred dvema letoma, sarajevska politična igralnica Michaela Murphyja nima moči upravljanja bagra, ki naj bi Dodika odpeljal na smetišče naše politične zgodovine. Vmes je britanski veleposlanik Julian Reilly porodil politične igralnice v Republiki srbski, tako da imamo zdaj dva politična nedonošenčka.

Nekoliko bolno, na meji politične pedofilije, je pričakovanje britansko-ameriških diplomatov in OHR-a, da bosta njuna politična nemoč z bistveno manjšo volilno legitimnostjo ukrotila enega in eliminirala drugega volka, ter nas popeljala po mirnih poteh Evropske unije.

Prej bi rekel, da je to še ena šarlatanska potegavščina zahodnjakov z Bosno in Hercegovino in njenimi državljani. Daleč od tega, da bi bili Reilly, Murphy, tisti, ki jim poveljujejo ali jih spremljajo, neresna politično - diplomatska klika.

Nasprotno, a prav zato je vse bolj očitno, da je to, kar počnejo v Bosni in Hercegovini, resna igra, v kateri se pretvarjajo, da nam prinašajo rešitve, dejansko pa nas vodijo čez vodo, le da smo mi kot državljani in Bosna in Hercegovina preveč trmasti, da bi umrli.

Le redkokdo v Bosni in Hercegovini ima še dvome, da so naši politični predstavniki nekakšni igralci v procesu reformiranja Bosne in Hercegovine. Vendar je čas, da se odstrani obloga tudi s zgodbe o tem, da so Rusija, Kitajska, Iran ali Turčija igralci, ki tukaj prispevajo k problemu ali upočasnjujejo napredek države.

V Upravnem odboru in celotnem PIC-u ni ne Rusov, ne Kitajcev, še posebej ne Irancev, Turčija pa ima majhno moč, čeprav predstavlja države islamskega sveta. Torej, skrbniki, ki vsakih šest mesecev izražajo zaskrbljenost za stanje v BiH, so vsa krema - vsa Zahodna Evropa, skupaj z Britanci in Američani.

Če vemo, da je javno proklamirana dejstvo, da so nam Američani, Britanci in Zahodna Evropa najbližji zavezniki, kako to, da tri desetletja po vojni Bosna in Hercegovina ni zmožna transformacije v moderno, urejeno evropsko državo.

Ne lažimo si, ne blokira nas ne Putin ne vsa ta vzhodna elita, ampak živimo s povezom čez oči in si lažemo, da nam zavezniki pomagajo, medtem ko nam prav ti zavezniki držijo povez na očeh in zvezane noge, da ne bi prišli do evroatlantskih institucij.

Še vedno so nam sčasoma k temu zvezovanju oči in nog naložili desno krilo Evropske unije, tako da se moramo kot taki pohabljeni nagibati k Orbanu in podobnim. Predvsem pa naši Zahodni zavezniki nenehno in na vse načine potiskajo Srbijo in Hrvaško v ospredje kot nekakšnega malega mentorja, ki izvršuje, kar reče veliki.

Problem pohabljenosti, ki nam ga je naložil in ga nadzoruje Zahod, bo kmalu treba rešiti. Če tega ne storijo državljani Bosne in Hercegovine, nihče drug ne bo. Kajti jasno je danes bolj kot kdaj koli prej — Schmidt, Murphy, Reilly in podobni niso tukaj, da bi ustvarili funkcionalno, suvereno in pravno urejeno državo, ampak da ji krojijo usodo po meri regionalnih hegemonističnih interesov in lastnih geopolitičnih iger.

Ni vprašanje, ali bo Schmidt sprejel kakšen ukrep — sprejel ga bo, kot tudi zadnjič, v korist Čovića, Dodiku pa bo pustil prostor, da paradira kot mučenik. Vprašanje je, ali bomo mi, kot državljani, politični akterji, intelektualci in mediji, končno prenehali igrati naivno publiko v tej igri in rekli dovolj.

Kajti dokler bomo privolili v to, da nam svetujejo tisti, ki so nas v tem stanju tudi pustili, bo vse isto — BiH bo ostala nedefinirana, politično razbita in razdeljena država, v kateri imajo Schmidovi aparthejdski amandmaji, Murphyjevi anonimni eksperimenti in Reillyjeva šola nadzorovanega kaosa prednost pred zakoni, voljo državljanov in prihodnostjo države.

Čas je, da prenehamo čakati, da nam Schmidt, Murphy in Reilly narišejo meje, izglasujejo zakone in izberejo voditelje. Bosna in Hercegovina ne bo urejena država, dokler jo urejajo drugi.

Ostaja nam, da se odločimo — ali bomo še naprej privolili v vlogo statistov v lastni državi ali bomo končno prevzeli glavno besedo. Kajti Bosna in Hercegovina ni Schmidtova, ni Murphyjeva, ni Reillyjeva, najmanj pa Dodikova in Čovićeva. Bosna in Hercegovina pripada njenim državljanom. In nič, resnično nič, se ne bo zgodilo, dokler se državljani ne dvignejo in jim vsem to povedo. Glasno. Na vsakem mestu. In brez strahu.