Kobilica: Islamska skupnost je steber bošnjaške identitete v diaspori

(Patria) - Ramadan je letos Bošnjakom v diaspori prinesel posebno vzdušje – polne mošeje in vse več mladih v njih, kar priča o ključni vlogi Islamske skupnosti pri ohranjanju verske in kulturne identitete izven domovine.

O tem trendu, izzivih integracije, organizaciji skupnosti in boju proti islamofobiji smo se pogovarjali s Senaid-ef. Kobilico, svetovalcem reisul-uleme za Zahodno Evropo.

V intervjuju za agencijo MINA z veseljem izpostavlja vse večje vključevanje mladih v versko življenje, še posebej med ramadanom.

„V okolju in ambijentu, v katerem živimo, interesa in prisotnosti mladih v večjem številu nikakor ne smemo jemati zlahka. Kot prvo, ta dejstvo nas mora razveseliti, še posebej nas, ki imamo otroke in mladino“, pravi in poudarja, da starejše generacije pogosto težko razumejo hitre spremembe in izzive, s katerimi se soočajo mladi.

Po njegovih besedah družbena omrežja, ki so danes življenjski prostor mladih, ponujajo „strupeno ponudbo, polno zmede in negotovosti“, kar jih sili, da iščejo alternativo.

„To je prav tisti trenutek, ko jim moramo ponuditi drug prostor in drug ambijent“, meni Kobilica, prepričan, da prisotnost mladih v mošejah kaže njihovo budnost in potrebo po pripadnosti.

Ko govori o integraciji, Kobilica poudarja, da Islamska skupnost prepoznava kompleksnost situacije, v kateri odraščajo mladi, soočeni s pritiski asimilacije.

„Prav Islamska skupnost in njeni vodilni možje prepoznavajo kompleksnost časa in okolja, v katerem živi današnji mlad človek, podrejajoč svoje človeške in finančne vire delu z mladimi skozi precej odprt in prožen pristop“, pojasnjuje.

Ključ je v dialogu: „Minil je čas monologa, izključevanja in vsiljevanja pravil. Čas je za dialog in dvosmerno komunikacijo“, sporoča in dodaja, da takšen pristop omogoča mladim, da zgradijo stabilno identiteto, ki jih povezuje z domovino in družbo, v kateri živijo.

Kot dolgoletni akter v delu Islamske skupnosti v diaspori Kobilica opaža napredek, pa tudi resne izzive pri organizaciji.

„Smo zelo dober in pameten narod. Včasih smo boljši in pravičnejši do drugih kot do sebe“, pravi.

Opozoril je tudi na paradoks, da Bošnjaki cenijo urejene sisteme držav, v katerih živijo, a pogosto zanemarjajo potrebo po enakih standardih znotraj lastnih skupnosti.

„Za nami je 30 do 40 let od ustanovitve džemata v vseh zahodnoevropskih državah. Za nami je tudi skoraj 25 let aktivne glavobole za muslimane v zahodnem svetu“, spominja, misleč na obdobje po 11. septembru in terorističnem napadu na ZDA, ter opozarja, da fragmentiranost skupnosti še vedno stane.

Kljub temu zadnja leta prinašajo premike.

„Seveda moram povedati, da se v zadnjih dveh do štirih letih čuti napredek. Džemati pošiljajo pozitivne signale in v več državah se delajo konkretni koraki v smeri organiziranja in krepitve krovnih organizacij“, izpostavlja Kobilica in poudarja pomen komunikacije z Rijasetom Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini ter krepitve institucionalnih vezi z domovino, še posebej v luči novega vala izseljevanja iz BiH.

Prehod odgovornosti pri organiziranju in vodenju džemata na mlajše generacije je proces, ki ga je, kot pravi Kobilica, še težko oceniti.

„Mislim, da je prezgodaj govoriti o uspešnem prehodu. To bi se moralo zmapirati“, opozarja in poziva k večjemu angažmaju mladih pri vodenju skupnosti.

Islamofobija ostaja realnost, s katero se Bošnjaki soočajo, Kobilica pa rešitev vidi v sodelovanju in dialogu.

„Kolikor je pomembno, da se zavzemamo za krepitev krovnih organizacij, toliko je pomembno, da se na vseh ravneh vključujemo v platforme, ki združujejo tako druge muslimanske skupnosti kot druge verske skupnosti“, pravi in dodaja, da takšne platforme omogočajo srečanja z državnimi uradniki in učinkovitejše naslavljanje predsodkov.

Ob pogledu naprej Kobilica izpostavlja potrebo po spremembi prioritet.

„Lahko smo ponosni na naše Bošnjake glede izdvajanj in investicij v mošejske centre“, pravi in hvali rezultate na področju vakufske lastnine.

Čeprav je pohvalil naložbe v mošeje in islamske centre, Senaid-ef. Kobilica opozarja tudi na resen izziv, ki ga je doživel v svoji petnajstletni izkušnji vodenja krovne organizacije vseh muslimanov na Norveškem.

„Čemu veličastni islamski centri brez usposobljenega in kakovostnega imamskega kadra?!“, je vprašal Kobilica.

Po njegovem mnenju mora biti vlaganje v ljudi, ne le v infrastrukturo, v prihodnjih letih v ospredju, ob zagotavljanju kontinuitete skozi angažma mladih.

Na koncu pogovora je Senaid-ef. Kobilica poslal sporočilo Bošnjakom v diaspori in domovini.

„Bajram je čas radosti, miru in skupnosti, in kot takšen prinaša priložnost, da se zberemo okoli skupnih vrednot in tradicije“, pravi in poziva k krepitvi enotnosti in institucionalnih vezi.

Bošnjakom, tako v domovini kot po svetu, je čestital za prihajajoče bajramske praznike.

„Naj nam ta Bajram prinese mir, ljubezen in slogo! Bajram šerif mubarek oslun!“, je zaključil in poudaril, da so islamske vrednote temelj identitete, ki skupnost dela odporno na vse izzive.