Ko poskuša SDP-ju BiH vsiliti etnično politiko

SARAJevo, (Patria) - Predsednik SDP-ja BiH Nermin Nikšić je pred dnevi v parlamentu Bosne in Hercegovine zbral poslance vseh opozicijskih strank iz FBiH. Sestanka so se udeležili voditelji SBB Fahrudin Radončić, predsednik NIP Elmedin Konaković, predsednik PDA Mirsad Kukić, NB Senad Šepić, NS Edin Forto, NES Nermin Ogrešević, SD Enver Bijedić, Denis Zvizdić, Zlatko Miletić, Denis Bećirović, Saša Magazinović, Predrag Kojović. Na tem sestanku so med drugim sprejeli sklepe, ki se nanašajo na spremembe Ustava in volilnega zakona BiH (sklep št. 5) v skladu s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča BiH.

Le nekaj dni kasneje se zdi, da je Zveza za boljšo prihodnost (SBB) od omenjenih sklepov že precej odstopila v korist etničnega koncepta. Drugače si namreč ni mogoče razlagati besed novoizvoljenega predsednika SBB Fahrudina Radončića, ki je danes na kongresu SBB poslal sporočila, ki so v popolnem nasprotju s podpisanimi sklepi, pa tudi s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča BiH.

Radončić je namreč poudaril, da je »reševanje« volilnega zakona predpogoj za stabilizacijo političnih odnosov v FBiH, pa tudi odnosov med Hrvati in Bošnjaki, ter spomnil, da je BiH tristranska država treh narodov in da je treba na to poudariti, da je treba paziti.

»Bošnjaki že trikrat izvolijo dva člana Predsedstva BiH. Če se to ponovi četrtič, bi to pomenilo, da Hrvati 16 let, čeprav so konstitutiven narod, trpijo in čutijo diskriminacijo,« je poudaril Radončić.

Radončić je implementacijo volilnih rezultatov pogojeval s spremembami volilnega zakona, ki bi bile v nasprotju s sodbami iz Strasbourga in splošnimi civilizacijskimi vrednotami. Po njegovih besedah brez spremembe Ustava in sprejetja novega volilnega zakona volilni rezultati v Federaciji ne bodo implementirani niti v naslednjem volilnem letu. Takšno grobo kršenje sprejetih sklepov ni naletelo na odziv strank, ki so prej sprejele sklepe, čeprav so prav predstavniki teh strank kot gostje prisostvovali kongresu SBB. Še več, ustvaril se je grd vtis, da SDP BiH podpira etnične koncepte politike SBB, saj je podpredsednik SDP Zukan Helez kot gost na kongresu poslal sporočilo, da SBB vodi državniško politiko. Helez je namreč to sporočilo poslal pred Radončićevim nagovorom, vendar pa je kljub temu izostal, če ne odziv, potem vsaj pomembna opomba, da etnični koncepti pri izvolitvi članov Predsedstva in delegatov v Domu narodov FBiH vendarle niso državniška politika in da bi se to prej lahko imenovalo politika Dragana Čovića in HDZ-ja. Takšna politika ni le v nasprotju s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice, ampak tudi s temeljnimi državljanskimi političnimi opredelitvami SDP-ja.

Radončić, Konaković in Kukić, ki skupaj s SDP trdijo, da predstavljajo opozicijsko skupino strank, so preveč nagnjeni k temu, da bi na rešitev glede Ustava in volilnega zakona gledali skozi politično optiko HDZ-ja in zagovarjanje tako imenovanega legitimnega predstavljanja narodov, kar ni nič drugega kot politika, ki poglablja etnične delitve. To nedvomno krni državljanski imidž Socialdemokratske stranke Bosne in Hercegovine in njenega vodje Nermina Nikšića, ki velja za formalnega vodjo opozicijskega bloka. Če namreč SDP in Nermin Nikšić dovolita, da se v okviru zamišljenega bloka strank in kljub že podpisanima sklepoma vsiljujejo etnične rešitve, ki poglabljajo diskriminacijo državljanov, kaj potem sploh pričakovati od SDA, ki je po naravi stvari stranka, ki je bližja etničnemu konceptu.

Zato obstaja upravičen strah, da se z izostankom odziva na zagovarjanje etničnega koncepta v okviru samega opozicijskega bloka etnična delitev Bosne in Hercegovine sprejema kot normalnost. To je še posebej nevarno pred novo rundo pogovorov z mednarodnimi predstavniki. V takšnih okoliščinah, pa tudi v okoliščinah, ko sta se dve najmočnejši državljanski stranki SDP in DF (po številu poslanskih glasov v parlamentu BiH) povsem oddaljili, je prihodnost Bosne in Hercegovine zelo vprašljiva.

Skupni dokument SDP, SDA in DF glede sprememb Ustava in volilnega zakona, ki je bil sprva deležen pozitivnih odzivov, je povsem izginil s politične scene. Ali zaradi igre gluhih telefonov, nesporazumov, prenagljenega javnega objavljanja ali zaradi nekega četrtega razloga, to je zdaj nepomembno. Kar ostaja kot porazna dejstvo, je to, da se zdaj kljub sklepom strank iz opozicijskega bloka, ki ga vodi SDP, na mala vrata s strani zgoraj omenjenih akterjev poskuša vtakniti zlovešči etnični koncept legitimnega predstavljanja narodov, čigar implementacija lahko, če SDP ne bo previden, vodi do dokončne etnične delitve BiH. Koliko si kaj takega želijo posamezni diplomati, ki predvsem želijo zabeležiti točko v svoji politični karieri (ker naj bi »rešili problem«), se v tem trenutku z gotovostjo ne more vedeti. Stanje stvari na tako imenovani probosanski sceni je deprimirajoče in državljani lahko pričakujejo le najslabše.