Ko padne na trotoar, izdat će i državo: Vodje SDA, SBiH in DF morajo odgovoriti, ali je država preča od lokalnih interesov?!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Ali lahko sarajevska politika, ki se imenuje domoljubna ali prodržavna, končno spozna, da od formalno razglašenih idej dolgoročne koristi ne bo imela ne takšna politika ne državljani, še posebej pa ne država Bosna in Hercegovina.

Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami v Bosni in Hercegovini smo v Sarajevu bili priča objavi političnega dogovora, poimenovanega “Sarajevski odgovor” na slabo stanje, v katerega nas je pripeljala aktualna oblast, predvsem projekt Trojka (SDP, NiP, NS).

Ta sarajevski odgovor so oblikovali SDA, Stranka za BiH in Demokratska fronta in v veliki meri je deloval, čeprav je javnost občasno lahko videla, da še v predvolilnem času obstajajo osebni interesi in animoziteti, ki majajo temelje tega dogovora.

Sam začetni dogovor pa je bil turbina, ki poganja vetrove sprememb. In to se je nekako čutilo v ozračju, saj je imela javnost pred sliko aktualnih oblasti možnost izbire širše politične zgodbe nekaterih novih lokalnih, in potencialno tudi državnih oblasti.

Zato mora biti vodjem in kadrom strank, ki so pred volitvami šle v “Sarajevski odgovor”, jasno, da dobri rezultati v prestolnici niso izključno njihova zasluga, temveč posledica izboljšanega ozračja, v katerem se je javnost razveselila, da dogovor lahko začne graditi hišo.

Tisto, čemur smo priča zadnje dni in tedne, je vrnitev k nekaterim starim praksam. In korenina problema ni v tem, kar vodje pogosto predstavljajo kot “lokalno zgodbo”, temveč v dejstvu, da na lokalni ravni veliko večji učinek imajo interesne strukture, ki že načrtujejo posle za mandatno obdobje.

Predolgo smo priča praksi, da na ravni vsake lokalne skupnosti, kjer se srečata dve ali več interesnih struktur, politični dogovor za splošno dobro deluje nemogoče. In tu pridemo do vprašanja, ki bi si ga vodje strank “Sarajevskega odgovora” morali postaviti in odgovoriti: Ali se lahko to družbo gradi na stabilnih temeljih in je lahko uspešna, če bo vsak dogovor za splošno dobro spodkopavala razpisna birokracija in razpisni navdušenci?

Zdi se, da je to največji problem v politiki, ki se imenuje probosanska. Podobnih primerov je bilo že prej, zadnji je primer občinskega sveta Novi Grad. Čeprav v tej zgodbi ne smemo pozabiti niti na občinski svet Hadžići, kjer sta se dve od treh strank “Sarajevskega odgovora” prav tako razšli.

Jasno je, da vodje, predvsem SDA Bakir Izetbegović, pa tudi Semir Efendić kot prvi mož Stranke za BiH, zaradi potenciala, ki ga za državo nosi zgodba “Sarajevskega odgovora”, ne samo da morajo iskati, ampak morajo najti rešitve.

Morajo, če so resni v napovedih in želji, da na splošnih volitvah leta 2026 in v ozračju, ki je bilo ustvarjeno septembra 2024, gradijo politični blok, ki bo imel moč, da skozi oblast po vertikali usmeri državo na pravo pot.

Da bi se to zgodilo, morajo biti drobni partikularni interesi kontrolirani ali zmanjšani na minimum, tako kot se v obrambi države zmanjšujejo potencialne napake in izdajalci v lastnih vrstah. Vodje strank in ekipe, ki jih svetujejo, bi morale končno spoznati, da je vsako ostro razhajanje na tem, čemur pravimo lokalna raven, bil dodaten strel v državotvorno tkivo.

In ni, da temu nismo bili priča od Mostarja, Bihaća, Srebrenice do Sarajeva.

V nasprotnem primeru bo vsaka posamezna zgodba o domoljubnih politikah in namenih omenjenih strank zasenčena s politično nedoraslostjo in nemožnostjo spoznanja, da je država tudi tam, kjer se rešuje vprašanje kanalizacijskega sistema, kot tudi tam, kjer je na potezi diplomacija.

Hegemonizmi sosedov in bližnjih, popolna otupelost in korozija idejnih rešitev mednarodne skupnosti ter umetni politični blok, ustvarjen v mednarodnih krogih, ki se je izkazal za slabega za Bosno in Hercegovino, zavezujejo vodje “Sarajevskega odgovora” Izetbegovića, Efendića in Željka Komšića, da gledajo malo dlje od lokalnih in dnevnih političnih tem.

Pozicije v svetih Hadžićev, Novog Grada ali katere druge občine ali interesi tistih, ki se imenujejo lokalni močniki posameznih strank, ne smejo presegati vprašanja države. Ali vsaj ne bi smeli, kajti če imamo na tem vprašanju v odgovoru dilemo, potem je vse, kar govorijo o državi, pod vprašajem.

Kajti, kdor pade na trotoarju, izdat će tudi v parlamentu.