Ko je skrivnostni sopotnik Monike Mijić na poti v Strasbourg proti pravici – Bunoza je izdal pisno potrdilo, da je bila sama!

Piše: Amina Čorbo - Zećo

V deželi, kjer je resnica pogosto stvar interpretacije, papir pa ima večjo težo od besed, se je neka ženska odpravila v Strasbourg v imenu dela državnega aparata, a ne njenih državljanov.

Njeno ime je Monika Mijić, lažna agentka Bosne in Hercegovine pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, pojavila se je kot tiha, a močna figura v zgodbi o pravicah, pravici in politični trgovini.

Njeno ime v sodbi Kovačević nosi težo odločitve, s katero so bile porušene upe nekega državljana, ki je vložil pritožbo, in vseh, ki so čakali na njegovo zmago, da volijo in so izvoljeni. Sodba je povzročila pretres, a tisto, kar je sledilo, je razkrilo še globlje razpoke.

Monika je odpotovala v Strasbourg sama, kot trdi Ministrstvo za pravosodje BiH. Oziroma, kot s potrdilom izjavlja minister Davor Bunoza (HDZ). Ta na memorandumu Ministrstva za pravosodje trdi, da je Monika Mijić spala sama!

Ali pa vendarle ni?

Na Ministrstvu za človekove pravice in begunce BiH so zavrnili podpis potnega naloga za njeno pomočnico. Potovala je torej brez spremljevalke, ki naj bi ji nudila strokovno podporo. Nato pa po vrnitvi prispejo računi. Turistične takse – ne za štiri, ampak za osem oseb. Zajtrk – ne en, ampak dva. Booking rezervacija – ne za eno, ampak za dve osebi.

Revizija dvigne rdečo zastavo. Začne se plaz vprašanj. Koga je Monika vzela s seboj? Zakaj je spala v sobi za dve osebi? Ali je potovala kot agentka države ali kot zasebna oseba z diplomatskim kritjem?

Minister za pravosodje Davor Bunoza poskuša pogasiti požar, izda potrdilo, da je Monika „bila sama v sobi“. Pečat Ministrstva za pravosodje to naredi uradno!? Toda minister za človekove pravice Sevlid Hurtić se s tem ne strinja.

„Poglej fakture,“ pravi Hurtić na seji Odbora za notranjo politiko, kjer je pred kratkim potekala polemika na to temo.

„Ne ujemajo se z izjavo. Preden podpišete memorandum, poglejte, kaj vam piše hotel,“ je dejal Hurtić Bunozi.

Na seji Odbora za notranjo politiko nato nastane zmeda. Minister za obrambo Zukan Helez priznava, da „ničesar ne razume“. Minister za pravosodje poskuša pojasniti: „Nisem jaz analiziral dokumentov, samo potrdil sem tisto, kar so mi povedali.“

Pravi tudi, da je žalostno, da se Moniko obtožuje, medtem ko tožilci brez težav hodijo v Strasbourg na stroške države. Toda dejstva ostajajo – preveč taks, preveč zajtrkov, preveč vprašanj. In troši se denar državljanov BiH, ki jim odrekajo človekove pravice. In vse to je ugotovila revizija!

In medtem ko Monika Mijić daje intervjuje, slavijoč „pravno zmago“, je vprašanje, kdo je potoval z Moniko Mijić in pomagal uvesti embargo na človekove pravice v BiH.

Toda tisto, kar zagotovo vemo, je, kdo bo to plačal – državljani. Spet. Tiho, kot so navajeni.

Kajti v tej deželi je faktura vedno točna, a nikoli nedolžna.

Faksimil stenograma seje Odbora za notranjo politiko Sveta ministrov BiH