KDO JE NOR Čović poziva k spravi in priznanju zločinov, haško sodbo pa imenuje 'zločinsko'

Amina Čorbo-Zećo

---

“HNS je enoten glede sodbe in jo moramo prepoznati kot za nas nesprejemljivo, je pravno neutemeljena, neprincipielna do konca, rekel bi, da je zločinska do vsakega častnega predstavnika HVO-ja”, je dejal Dragan Čović, vodja HDZ-ja BiH, takoj po sodbi haški šestorki za združeni zločinski podvig.

Danes, 19. septembra, Čović hrvaškim medijem govori drugače, torej, tipično zanj, zahrbtno in skrajno neiskreno sporoča:

“Vsi si moramo ponuditi roko sprave. Kar se mene tiče, sem tudi danes, jutri in vsak dan pripravljen, in to tudi počnem, jasno pokazati na vse, kar se imenuje zločin mojih rojakov. Na enak način moramo gledati na vsako žrtev in zločin. Če bomo tako ravnali, mislim, da bomo te težave trajno rešili", je dejal Čović.

Kako Čović to misli in koga poziva, če ni pripravljen priznati haške sodbe. Kako naj potem prispeva k spravi v BiH.

Čović pravzaprav od končne sodbe politično profitira, nenehno se opira na zgodbo o ogroženosti Hrvatov v tej državi. Kako pripravljen je na resnično spravo, pove podatek, da Čović nenehno poudarja zgodovinski pomen ustanovitve hrvaške skupnosti, t.i. Hrvaške republike Herceg Bosne za zagotovitev enakopravnosti Hrvatov v BiH. Gre za paradržavno tvorbo, ki jo je obsodilo haško sodišče.

Vse to temelji na zločinu in združenem zločinskem podvigu.

Haško sodišče je pravnomočno obsodilo voditelje t.i. Herceg Bosne zaradi UZP-ja na skupno 111 let zapora. Poleg Jadranka Prlića so bili obsojeni Bruno Stojić, Valentin Ćorić, Milivoj Petković, Berislav Pušić in Slobodan Praljak, ki je med izrekom sodbe storil samomor.
Čović je v preteklosti imel vrsto govorov in izjav, ki so potrjevale, da je celotna njegova politika nastala in zakovana na zločinu in UZP-ju.

Celó je dejal, da "trajnost BiH je odvisna tudi od najmanj številčnega naroda."

Čović je dejal, da rušenje Starega mostu ni bil zločinski akt, ampak legalen vojaški akt.
Torej, njegov deklarativni poziv k priznanju zločina je le prividno in poceni kupovanje zaupanja evropskih uradnikov, ki ne govorijo več tako glasno, da je Čović “voditelj evropskih procesov v BiH”. Čovićeva zgodba je prebrana. Ena javno, druga tajno.

Tako je vse bolj jasno, da tisto, kar Dragan Čović zahteva, da mu je zagotovljeno skozi volilni zakon BiH, je le zaključek in legalizacija etničnega čiščenja, ki se je začelo pred skoraj 30 leti.

Vedno je dobro spomniti se takšne politike in kaj vse slabo je prinesla državljanom te države.

Pred nekaj več kot 25 leti je bila ustanovljena Hrvaška republika Herceg Bosna, ki je zrasla iz Hrvaške skupnosti Herceg Bosne, ustanovljene 18. novembra 1991.

Voditelji HDZ BiH in malih strank, združenih okoli te stranke, združenih v HNS, pod vodstvom vodje tega projekta Dragana Čovića, obeležujejo letni obletnico t.i. Herceg Bosne, jo predstavljajo kot voljo hrvaškega naroda za svobodno življenje znotraj BiH.
Daleč je to od svobode, še bolj pa od demokratičnih načel in evropskih vrednot. In tako bo vse dokler ne bo priznana haška sodba, potem lahko govorimo o svobodi.

Niso pozabljeni, niti nikoli ne bodo, največji simboli propadle 'državice', številni taborišča, med katerimi so Dretelj, Heliodrom, Gabela... Taborišče Heliodrom se je nahajalo blizu Rodoča, južno od Mostarja, ki je bil prej uporabljen le kot heliodrom HVO-ja, čigar helikopterska skladišča in garaže so bile preurejene v zaporniške celice.

Pripadniki HVO-ja so začeli zadrževati bošnjaške moške v taborišču od leta 1993 do sredine leta 1994. Število zapornikov je bilo maja 1993 približno okoli 1.800, junija pa se je zmanjšalo na okoli 500.
Zaporniki so bili psihično in fizično maltretirani. V najhujših primerih so bili prisiljeni hoditi pred silami HVO-ja kot živi ščit. Stražarji so jih pretepali, še posebej, če je HVO izgubljal na bojišču. Nekateri zaporniki so bili vodeni na prisilno delo, kot je kopanje rovov ali gradnja vojaških utrdb, pa tudi iskanje trupel mrtvih vojakov HVO-ja.

In tako bi se lahko spominjali leta. Ko to prizna Čović, potem lahko govorimo o iskrenih namenih, vse drugo je prelaganje krivde na druge v želji, da doseže tisto, kar dolgo priželjkuje. Volilni zakon, v katerem bi Čović lahko vladal še naslednje desetletje!