Ko je človek, ki je razkril največjo bančno afero

Zgodba o Hervéju Falcianiju (43), „geniju IT algoritmov“, resnično spominja na zaplet vohunskega romana. Ukradel je podatke lastnikov 180 milijard evrov težkih računov švicarske podružnice britanske banke HSBC, v kateri je delal od leta 2006, poroča novinska agencija Patria.

Med strankami, ki so tam skrivale bogastvo pred davčnimi službami matičnih držav, so bile tako velike korporacije kot znane osebnosti in nevarni kriminalci.

Čeprav se osebno poistoveti z Jamesom Bondom, je Falcianijeva zgodba vendarle veliko bolj podobna delovanju Edwarda Snowdna, nekdanjega sodelavca Cie, ki je razkril podatke o globalnem vohunjenju.

Tako kot v Snowdnovem primeru je tudi uhajanje podatkov, ki jih je Falciani ukradel leta 2007, odjeknilo kot bomba. V preteklih osmih letih je njegovo dejanje, za katero švicarsko sodišče trdi, da je bilo storjeno iz osebne koristi, vplivalo na pravosodje ZDA, Francije, Španije, Argentine in Belgije, da so sprožile postopke proti davčnim utajevalcem.

V Grčiji Jorgos Papakonstantinu, nekdanji finančni minister, odgovarja, ker je ignoriral seznam tistih, ki v Švici skrivajo denar.

Ta teden je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) začel objavljati podatke, do katerih je prišel Falciani. V njih je razkrito, da so zaposleni HSBC v letih 2004 in 2005 imeli najmanj 1645 sestankov v 25 državah s strankami in potencialnimi strankami.

Sestanki so potekali na lokacijah, ki segajo od luksuznih hotelov v Parizu in Tel Avivu, pijanih barov v Antwerpnu in letališč v Kongu do zasebnih rezidenc v Københavnu.

Bankirji so na spornih sestankih strankam predlagali načine za izogibanje plačevanju davkov v EU ter jim svetovali, naj odprejo offshore podjetja in vanje prenesejo sredstva.

Falciani je rojen v Monaku, ima dvojno francosko-italijansko državljanstvo. Specializiral se je za analizo podatkov (data mining), v Španiji pa je bil lani kandidat na evropskih volitvah.