Kdo ima suverenost pri upravljanju migrantsko krizo?

Piše: Nela Bajić

---

Stanje migrantske krize do meja humanitarne katastrofe nosi več institucij Bosne in Hercegovine. Za razliko od držav v regiji, kjer je upravljanje krize prevzela celotna izvršna oblast v sodelovanju z zakonodajno, se je v naši državi doslej z vprašanji migrantskega položaja ukvarjalo samo Ministrstvo za varnost.
Vprašanje upravljanja migrantske krize je odgovornost Ministrstva za varnost BiH ob podpori Sveta ministrov BiH ter vprašanje Ministrstva za človekove pravice in begunce ter Urada varuha človekovih pravic.

Minister za varnost Fahrudin Radončić je med tokratnim tedenskim obiskom v Bihaću javnosti poslal sporočila, s katerimi je razkril nesposobnost državnih institucij, da se spopadejo z migrantsko krizo, zlasti ministrstva, katerega predsedovanje je prevzel pred dvema mesecema.

Mejni policiji BiH manjka 1.200 policistov, en policist varuje 25 kilometrov državne meje. Ni natančno določeno število zaposlenih, ki manjkajo v Službi za tujce.

Radončić je poudaril, da Bosna in Hercegovina nima suverenosti pri upravljanju migrantske krize. Suverenost so njegovi predhodniki prepustili mednarodnim organizacijam, natančneje IOM, Mednarodni organizaciji za migracije, za razliko od drugih držav, kjer je bila denarna pomoč za reševanje problemov migrantske krize nakazana neposredno vladam držav.

Kar zadeva Bosno in Hercegovino, se je Evropska unija prek dveh donatorskih programov (DG ECHO in DG NEAR) odločila, da denar posreduje organizaciji IOM, ki je nato razporejala sredstva. Bosni in Hercegovini je od 40 milijonov evrov, nakazanih organizaciji IOM, pripadlo nekaj manj kot 4 milijone sredstev za administracijo.

Vse organizacije, vpletene v migrantsko krizo, katerih seznam je precej dolg, so predvsem humanitarne narave. Humanitarne organizacije nimajo niti interesov, niti zmogljivosti, niti mehanizmov za zaščito interesov vseh vpletenih akterjev v procesu trenutnih migracij. Prav tako ni njihova naloga zaščita državnih interesov.

V urejenih državah imajo omenjene organizacije vlogo partnerjev pri zagotavljanju pomoči v okviru vzpostavljenih mehanizmov za soočanje s kriznim položajem. Bosna in Hercegovina je edina država, ki je dovolila, da so humanitarne organizacije absolutni nosilci upravljanja te tematike.

Z govornice v Bihaću so uradnikom Evropske unije odločno sporočili, da BiH ne bo postala kolektivni sprejemni center za "nelegalne migrante". Resnica je, da migranti na ozemlju BiH bivajo nelegalno zaradi sistematičnih napak bosansko-hercegovskih institucij. Služba za tujce, ki bi morala delati na identifikaciji in evidentiranju migrantov, ni storila ničesar za zaposlitev uradnikov z arabskega govornega področja, kar bi omogočilo komunikacijo z migranti, tako da se ti "pogovori" zvodijo na pantomimo uradnikov in migrantov, pri čemer uradniki migrantom ne morejo pojasniti njihovih pravic in obveznosti.

Zato so tudi podatki oseb, ki gredo skozi sistem identifikacije in dobijo t.i. beli karton, vprašljive verodostojnosti.

Prav tako je bilo sporočeno, da ima država BiH pravico aretirati migrante, ki ne dokažejo svoje identitete, ostalo pa je nejasno, kam jih nameravajo namestiti glede na obstoječe pomanjkanje zaporov. Zmogljivost edinega uradnega Imigracijskega centra v Vzhodnem Sarajevu, odgovornega za namestitev tujcev, ocenjenih kot grožnja varnosti, je nekaj več kot sto mest. Prav tako zaradi neusklajenega sistema in pomanjkanja vključevanja ključnih akterjev prisilna deportacija ne deluje.

Pomembno je omeniti, da kljub ustaljeni terminologiji bh. uradnikov izraz nelegalni migrant ne obstaja. Obstajajo osebe, ki nelegalno bivajo na ozemlju določene države. Z vidika spoštovanja minimalnih človekovih pravic je uporaba izraza nelegalen za osebo politično nekorektna. Tudi vojnih zločincev ne imenujemo nelegalni, temveč njihova dejanja.
Nesporno je, da ima BiH kot država pravico varovati svoje meje. Vendar, če se ne želi vrniti v leto 1945, ima obveznost ravnati v skladu s prevzetimi in podpisanimi konvencijami, torej varovati osnovne človekove pravice vseh oseb, ki so na njenem ozemlju. To pomeni, da je treba v vprašanje migrantske krize vključiti vse relevantne institucije, ki bodo ustvarile pogoje za zaščito pravic tako migrantov kot državnih interesov.

Iz sporočil, ki smo jih lahko slišali po sestanku v Bihaću, se zdi, da smo na dobri poti, da se spremenimo v Madžarsko. Po navedbah očividcev so dan po sestanku na bihaćke ulice prišli policisti, oboroženi z elektrošokerji.