Kdaj in zakaj se iz zamrzovalnika BiH odmrzuje Komisija za državno lastnino

Piše: Muharem Cero

---

Starčno pravilo pravi, da če želite nekaj ne storiti, je najboljši način, da ustanovite komisijo. Prav s takšnim prividom so se institucije BiH lotile načina reševanja famozne "daytonske vrzeli", ugotavljanja statusa in reševanja državne lastnine BiH.

Neposredno po peti ratifikaciji sporazuma o sukcesiji, ki se je zgodila leta 2004 in je ta mednarodni sporazum, ki je v nekem smislu sestavni del Daytonskega mirovnega sporazuma, stopil v veljavo, je že leta 2005 tedanji visoki predstavnik lord Paddy Ashdown uvedel zakon o prepovedi razpolaganja z državno lastnino, njegovi nasledniki Lajčak in Inzko pa so celotno zadevo rešili tako, da so se lotili začetnega popisa državne lastnine.

Začetni popis je bil narejen in dlje od tega se ni prišlo. Bosanskohercegovske institucije so sestavile famozno komisijo za državno lastnino in ji v mandat dale sprejetje celotnega sklopa zakonov, s katerimi bi ta "daytonska vrzel" morala dobiti svoje ustavno razlago.

Sledila je enostranska, unilateralna akcija iz manjkega entiteta BiH, sprejet je bil zakon, s katerim je vsa državna lastnina na območju tega entiteta razglašena za lastnino Republike Srbske.

V bistvu se je zgodil prvi poskus notranje sukcesije Bosne in Hercegovine po medentitetni ločitveni črti. Z odločbami Ustavnega sodišča BiH je bil ta zakon razglašen za neustaven, Bosna in Hercegovina pa se je še enkrat zavezala, da bo skozi državne organe, Parlament BiH, što prej sprejela zakon o upravljanju in razpolaganju z državno lastnino.

Kje tedaj, tam in zdaj.

Politične ovire so trajale in trajajo, celotna zgodba pa ima značilnost odgonetanja ustavno-pravnega značaja Bosne in Hercegovine. Pristop k načinu reševanja, pa tudi vsiljevanje percepcije ustavne ureditve BiH, se je gibal v območju, začelo se je z državno skupnostjo, skupnostjo držav, konfederacijo, ohlapno federacijo in tako naprej.

Percepcije so dosegle učinek nemogočnosti reševanja tega, po mojem mnenju, najpomembnejšega vprašanja obstoja in funkcionalnosti državne strukture v BiH.

Kljub dejstvu, da je bila Komisija za državno lastnino le dirigiran "joystick" političnih pogledov strank na oblasti, ni bila niti v možnosti izpolniti svoje naloge. Njeno celotno "delo" se je omejevalo na možnost izjeme lastnine pod prepovedjo in netransparentno dodelitev v stotinah primerov, ne le občinam, kantonov in entitet, ampak predvsem privatnim osebam in privilegiranim tajkunskim strukturam.

To prakso je mednarodna skupnost prepoznala precej pozno in šele pred skoraj enim letom ali več, je aktualni visoki predstavnik Inzko zamrznil njeno delovanje.

Medtem je sledila tudi odločitev Ustavnega sodišča o kmetijskih zemljiščih. Celotna zgodba je dobila povsem drug tok. Portfelj državne lastnine so prenehale biti hiše, šole in objekti, zgrajeni s proračunom Republike Bosne in Hercegovine.

Sodba o kmetijskih zemljiščih je portfelj državne lastnine, povsem upravičeno, prepoznala tudi kot javna dobra, ki niso in ne morejo biti last nikogar drugega kot imetnika, države.
Prvikrat ta resna zgodba daje povsem drug odklon v pogled na ustavni značaj Bosne in Hercegovine iz diskurza Daytonskega mirovnega sporazuma.

Politične opcije, ki so neusmiljeno zapravljale državni portfelj, razlaščale resničnega lastnika, državo BiH, v korist poddržavnih administrativnih aranž, so s prepoznavanjem bistveno nove situacije, reagirale tako, da so ustavile celotno institucionalno življenje v BiH že skoraj dve leti.

Kljub temu pa iz percepcije državne skupnosti v nastalem institucionalnem vakuumu Milorad Dodik pod ustavno zaščito posebnih in vzporednih odnosov RS in Srbije oznanja, da Republika Srbska investitorju, Republiki Srbiji, daje v last 1.234 hektarjev državne zemlje za izgradnjo letališča v Trebinju.

Zemljišče, ki prehaja v last Republike Srbije, se nahaja na lokacijah Hum, Taleža in Cerovac v Trebinju. Hum je lastnina iz sukcesije, tako imenovane vojaške hangarje. Cerovica in Talež sta gozdno zemljišče, kategorizirano kot grmovje in državna kmetijska zemlja.

Le skoraj incidentna reakcija medijev pa tudi Patrijinih, signalizira, da je v pripravi izvedba še ene, tokrat večmilijonske, neustavne in nezakonite uzurpacije in odvzema državne lastnine.

Edini, ki je prepoznal možne ovire v celotnem, dobro premišljenem projektu, je Milorad Dodik in njegove strukture, zato preko svojih ljudi v Svetu ministrov za jutrišnjo sejo te institucije predlaga oživitev Komisije za državno lastnino, z rokom do tretjega meseca prihodnjega leta.
Le naivni ali s to namero povezani trgovci lahko verjamejo, da bo Komisija ostala v edinem in izključnem mandatu priprave zakonov, ki bi reševali status državne lastnine in bi bili predloženi Parlamentu BiH v sprejetje.

Celotna namera je, da delegirani ljudje v oživljeni komisiji, z uporabo izjeme prepovedi po pravici izjeme, in delujoči po predvidljivi zahtevi RS ali novoosnovanega podjetja Letališče Trebinje, sprejmejo in odobrijo, da se 12.340.000 državne zemlje najprej vpiše na poddržavni ustavni aranžman RS, nato pa brez posledic preko Vlade RS in Narodne skupščine dodeli Republiki Srbiji.

Zaenkrat imamo le molk OHR-ja in mednarodne skupnosti, ki se morda bojita, da bi delovala le na sprejete odločitve, ne pa da bi interveniralo preventivno.

Veliko bolj in pomenljivejše bo jutrišnje opredeljevanje ministrov v Svetu ministrov BiH iz političnih struktur HDZ-ja, SDA in DF-ja.

Tako se počasi zaključuje zgodba o 5+2, s praznjenjem portfelja državne lastnine preko manj ali več komisijskega delovanja organa, ki je imel in ima edini namen sprejeti sklop zakonov, s katerimi bi bilo urejeno upravljanje in razpolaganje z državno lastnino. 

Kolikor je ta tekst grenak, je njegov namen opozoriti. Če Svet ministrov odmrza delo komisije, in s tem soglaša tudi OHR, naj se mandat Komisije do tretjega meseca omeji le na obveznost sprejetja sklopa zakonov o upravljanju odvzete lastnine, izključi pa naj se tisti del, ki ji omogoča izjemo lastnine pod prepovedjo razpolaganja, predvsem javnih dobrih kmetijskih in gozdnih zemljišč, kot tudi lastnine iz sukcesije. To ni preveliko preizkušanje za podpredsednika Sveta ministrov Turković in Bevando. SIC!