Kdo bo novi predsednik: Volitve, ki so razdelile Avstrijo

Avstrijci danes volijo novega predsednika, v tretjem poskusu, s čimer se končuje tudi 11-mesečna predvolilna kampanja, ki je povzročila razkol v avstrijski družbi.

Predvolilna kampanja dveh kandidatov, kandidata Svobodnjaške stranke (FPÖ) Norberta Hoferja in Alexandra Van der Bellna, je bila polarizirajoča, hkrati pa kampanja, v kateri sta bili vladajoči Socialdemokratska stranka (SPÖ) in Ljudska stranka (ÖVP), ki sta doslej vedno postavljali predsednika, deklasirani kot gledalca, poročajo agencije.

Te volitve bi lahko v zgodovinske anale vstopile po več vprašanjih. Tako bi prvič v povojni zgodovini države lahko neodvisni kandidat postal predsednik, hkrati pa bi z izvolitvijo Hoferja država dobila najmlajšega predsednika s 45 leti.

Hofer je v kampanji tematiziral strahove Avstrijcev, in sicer vseh družbenih slojev, predvsem strah pred socialnim padcem, je enotna ocena raziskovalcev javnega mnenja.

Okoli sebe je zbral državljane, ki se bojijo preobremenitve zaradi prevelikega priseljevanja, pa tudi tiste, ki so nezadovoljni s trenutno vlado (SPÖ-ÖVP).

V mestih in med mlajšimi ter ženskami ima Van der Bellen večjo podporo. Zbral je državljane, ki se bojijo, da bi zmaga desnice ogrozila temeljne vrednote republike.

Med predvolilno kampanjo je nastala referendumska atmosfera, saj se državljani odločajo med dvema popolnoma nasprotujočima si političnima strujama.

Hofer zastopa smer ostrejšega nastopa Avstrije do EU, blokiranja vsakršne nadaljnje centralizacije Unije in za večja nacionalna pooblastila.

Van der Bellenova kampanja je opozarjala na nevarnost ogrožanja podobe Avstrije v svetu z izvolitvijo desničarja, predvsem zaradi grožnje, da bi zmaga Hoferja lahko vodila k izstopu iz EU.

Zavzema se za še tesnejše sodelovanje v EU, pa tudi proti širjenju sovraštva do beguncev in priseljencev.