(Patria) - V amfiteatru Mednarodne univerze v Sarajevu (IUS) je bil danes predstavljen prvi knjiga bh. defendologa Nedžada Ahatovića z naslovom "Lažna dihotomija Bosne".
O tem delu so govorili novinar in aktivist Semir Sejfović, zgodovinar Omer Merzić, profesor mednarodnih odnosov in geopolitike na IUS Jahja Muhasilović, profesor geopolitičnih in varnostnih znanosti Ahmed Kico ter avtor sam Nedžad Ahatović.
V kratki izjavi za Novinsko agencijo Patria (NAP) je eden od promotorjev in nekakšen gostitelj promocije Jahja Muhasilović dejal, da je "Lažna dihotomija Bosne" zelo pomembna knjiga, ki obravnava zelo aktualno geopolitično tematiko, ki zadeva tudi Bosno in Hercegovino.
Jahja Muhasilović (Foto: Patria)
- In to je tisto, kar se nenehno nadvija nad našo državo – nekakšna delitev in ciprski scenarij, ki se pogosto omenja in prepleta skozi medije, kjer Rusija krepi svoj škodljiv vpliv preko Srbije, srbskega faktorja na Balkanu in s tem grozi, da bo razdelila Bosno in Hercegovino znotraj nje same.
To nujno ne pomeni disolucijo Bosne in Hercegovine, temveč ustvarjanje nekakšnega proruske entitete v Bosni in Hercegovini, medtem ko bi drugi del Bosne in Hercegovine – v tem primeru Federacija – ostal pod patronatom nekaterih drugih sil, predvsem zahodnih, skozi delovanje političnega Zagreba, ki prav tako širi svoj škodljiv vpliv – pravi Muhasilović.
Ahatovićeva knjiga, dodaja naš sogovornik, vnaprej opozarja bosanskohercegovsko javnost, da bi se sprejeli potrebni koraki za preprečitev tega zelo škodljivega scenarija za našo državo.
- Končno je bil čas, da je nekdo od avtorjev, relevantnih avtorjev, napisal knjigo na to temo, in vsekakor je kolega Ahatović za to relevanten in kompetenten. Upam, da bo to samo spodbuda prihodnjim pisateljem, da se še naprej ukvarjajo s to zelo aktualno in pomembno temo za Bosno in Hercegovino in naše družbo kot celoto – je zaključil Muhasilović.
O delu "Lažna dihotomija Bosne"
Kot smo že prej objavili (povezava zgoraj), se je Ahatović v teh usodnih časih za Bosno in Hercegovino, ko se odloča o nadaljnji usodi narodov in države, upal poskusiti opredeliti obstoječe stanje skozi prizmo lastnih pogledov na določena družbena gibanja v državi in zunaj nje, ki se lahko povežejo z nami.
Vsa ta razmišljanja je pretočil v knjigo "Lažna dihotomija Bosne", v kateri je glavna tema država Bosna in Hercegovina. O njej govori prvi del knjige, v drugem pa so obravnavana geopolitična gibanja in njihov odraz na Bosno in Hercegovino, regijo in svet na splošno.
Namreč, Helsinški zaključni akt o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, ki so ga podpisale takratne velike sile ZDA in SZ, jamči vsem podpisnicam, med katerimi je bila tudi bivša Jugoslavija, da v Evropi ne bo nasilne spremembe meja.
V skladu s tem aktom se priznava samo sporazumna sprememba meja v okviru zveznih enot, ki so obstajale v času podpisa sporazuma leta 1975.
SR Bosna in Hercegovina je po Ustavi SFRJ v tistem času bila enakopravna zvezna enota bivše države, ter je v skladu s Helsinškim aktom potekalo tudi mednarodno priznanje države Bosne in Hercegovine po izvedenem referendumu 29. februarja in 1. marca 1992.
Entiteta Republika srbska je svoj legitimitet administrativne enote znotraj države Bosne in Hercegovine dobila s pariškim podpisom Okvirnega mirovnega sporazuma za BiH leta 1995, kot posledica poskusa nasilnega prekrajanja meja države BiH s strani Miloševićevega režima.
Vendar Srbija nikoli ni opustila ideje, da bi s političnimi ali vojaškimi sredstvi priključila entiteto Republika srbska, kot edini resnični dobiček iz agresivnih vojn proti Hrvaški in BiH, vodenih med devetdesetimi leti.
Dokaz za to trditev so tudi t.i. Memorandum 2 Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU) iz leta 2012 in Deklaracija Vsesrbskega sabora iz leta 2024. Strateški cilj države Srbije, v skladu s temi dokumenti, naj bi bil secesija entitete Rs od države BiH.
Prva faza v uresničevanju teh ciljev je ustvarjanje vsesrbske skupnosti v regiji, ki ji je bil dan legalitet skozi sprejetje Zakona o srbski dijaspori in delovanje Srbske pravoslavne cerkve. To je srbski odgovor na nova geopolitična gibanja v svetu in regiji.
Foto: Patria
Z vstopom Hrvaške v NATO je bila porušena strateška ravnotežje na Balkanu, Rusija pa si prizadeva zagotoviti svoje interese v tem delu sveta preko Srbije, svojega starega in zvestega zaveznika.
V tem kontekstu nikakor ni naključje, da se strateški interesi Rusije in Srbije ujemajo, ko gre za Balkan, s čimer se iz BiH in Kosova ustvarja nevralgična točka tihe konfrontacije med Rusijo in Zahodom. Vendar pa dogodki v Ukrajini kažejo na novo prekompozicijo odnosov med Rusijo in Zahodom.
Uporaba dvojnih meril pri pristopu k reševanju mednarodnih konfliktov, ki jo je Putin leta pripisoval Zahodu – med drugim tudi skozi primer Kosova – ga je v primeru Ukrajine pripeljala v situacijo, da se je sam odločil za vojaško intervencijo, s kršitvijo ukrajinske suverenosti, da bi zaščitil osnovne ruske strateške interese na Črnem morju.
Takšen radikalen Putinov ukrep ni prišel nenadoma in nepričakovano, temveč je bil predvsem produkt političnega umikanja ZDA iz konfliktov v Siriji in Afganistanu. Sedaj, ko se je konfliktna situacija prenesla v Putinovo sosedstvo, je v igri živcev zelo hitro izgubil potrpljenje in se odločil za močnejše poteze, odprto izzivajoč NATO in ZDA, da mu odgovorijo na enak način.
Na drugi strani zahodna zveza modro vleče politične in ekonomske poteze, jih kombinira z omejeno vojaško pomočjo Ukrajini, s čimer želi tako de facto kot de jure Rusijo javno prikazati kot agresorja.
Putin je še vedno v veliki dilemi: ali nadaljevati z zaostrovanjem krize in odprto konfrontacijo z Zahodom ali se umakniti iz Ukrajine in odpovedati se pomorskim oporiščem na Črnem morju, s čimer bi odprl pot k pogajanjem in priznanju prisotnosti NATO v Ukrajini. Tam je tudi vprašanje trgovinskih odnosov z Evropo, kamor Rusija plasira 84 % proizvodnje nafte in 76 % proizvodnje zemeljskega plina.
Takšnega stresa znotraj mednarodne geopolitične infrastrukture Evrope ni bilo od padca Berlinskega zidu. Takrat, kot tudi danes, Balkan predstavlja sivo cono nerešenih interesnih sfer velikih sil. Takratna prekompozicija odnosov Rusije in Zahoda na Balkanu je povzročila agresivne vojne, ki jih je vodil režim Slobodana Miloševića proti Hrvaški in BiH.
In po teh vojnih grozotah intelektualni krogi poskušajo vsiliti kvazi-resnice, ne samo o značaju spopadov na teh prostorih, ampak tudi o značaju odnosov med narodi Jugoslavije, ki so vzročno-posledično vodili do spopadov.
Kajti če ni Jugoslavije – ni srbske dominacije; če ni srbske dominacije – ni državljanstva, državljanske družbe in salonskih socialdemokratskih delitev po razrednem načelu.
Delitev, torej, mora biti zasnovana na krvi, veri, ozemlju in nacionalni zavesti. Samo v takšni delitvi se lahko srbska dominacija, gledano sedaj regionalno, ohrani in okrepi.
Foto: Patria
Zahodni kontrapunkt tej tezi je hrvaška nacionalna dominacija. Obe dominaciji se "nasitita" na ozemlju Bosne in Hercegovine – medsebojno delitev, torej dihotomijo.
Dihotomija označuje delitev ali razdeljenost celote na dva enaka, medsebojno se ne prekrivajoča dela. To pomeni, da nekaj, kar pripada eni polovici, ne more nikakor pripadati drugi polovici, niti več njih, in obratno.
V okviru vzpostavitve in ohranjanja dominacije Srbov in Hrvatov na območju bivše Jugoslavije, je bila Bosna in Hercegovina od 1992. do 1995. pretvorjena v prizorišče totalne vojne, ki je bila predvsem usmerjena na fizično iztrebljenje in politično eliminacijo državnosti celotnega enega naroda – bošnjaškega naroda.
Vse se je zmanjšalo na geslo: ni Bosne in Hercegovine – ni de facto Bošnjakov; ni Bošnjakov – ni problema na Balkanu.
Bosna in Hercegovina se kot družba že več kot 30 let poskuša deliti na podlagi definicije dihotomije, čeprav kot eno bitje obstaja več kot 1000 let. Takšna prizadevanja niso nič drugega kot lažna dihotomija, ki se jo poskuša vsiliti kot "absolutno" resnico.
O tem govori tudi serija besedil, ki se nahajajo v knjigi, in ki so nastala v obdobju od 2012. do 2022. leta in obravnavajo teme, ki so v nedavni preteklosti pustile globok pečat in se še danes odražajo v naših življenjih.
Ta besedila jasno kažejo, da je na sceni pravzaprav lažna dihotomija Bosne, ki jo povzročajo megalomanske imperialne težnje njenih sosedov. Gre za majhne balkanske narode, ki želijo biti večji od svoje zunanjosti, v resnici pa trpijo za kroničnim kompleksom večvrednosti.
Foto: Patria
Prav to je vzrok manijakalnih izlivov sovraštva do drugega in drugačnega – tistega, ki se noče ukloniti njihovim kompleksom in željam.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
