Knežević v oddaji Preiskava tedna: Zaradi sklepa NS RS in spremembe pravil v Ustavnem sodišču BiH sem šel predčasno v pokoj

Zlatko Knežević, nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, je bil eden od gostov naše tokratne oddaje 'Preiskava tedna' na Hayat TV.

Knežević je govoril o delu Ustavnega sodišča kot najvišje pravosodne instance v Bosni in Hercegovini.

"Bil sem predsednik Ustavnega sodišča v najtežji situaciji, takrat je Ustavno sodišče imelo 128 rešitev, oblikovalo pravosodni forum, razpravljalo o najpomembnejših vprašanjih in šele zdaj sem spoznal, da sem imel prav, ko sem odšel. Od institucije, ki je bila vzor v Evropi, po kakovosti je bila 3. ali 4. v Evropi, se je zmanjšala na institucijo, ki v tem trenutku ne ve, kje je. Poleg treh konstitutivnih narodov imamo tudi četrtega, to je mednarodna skupnost. Veliko je interesov tam, morda se vprašajmo, komu ustreza, da Ustavno sodišče ne deluje. Večni krivec je vodstvo RS, s pravom ali ne, ampak večni krivec. Ključne politične stranke drugih dveh narodov niso zainteresirane za delovanje Ustavnega sodišča, in tu je še naš dragi ‘brat po materi’ iz mednarodne skupnosti. Po famoznem sklepu, da zapustim Ustavno sodišče, oziroma da podam odstop, sta bila dva poslanca, ki sta proti vsemu, kar je predlagano, ostali pa so bili bodisi ‘za’ ali ‘vzdržani’", je navedel.

Knežević je, pravi, sedem let predčasno odšel v pokoj. Spomnimo, NS RS izvoli dva sodnika Ustavnega sodišča BiH, Predstavniški dom izvoli štiri sodnike Ustavnega sodišča in trije sodniki so tujci. V tem trenutku ni nobenega sodnika iz RS. Kot je navedel, se je upokojil tudi zaradi političnega pritiska, pa tudi zaradi brisanja pravila Ustavnega sodišča, člena 39.

"Člen 39 je takrat glasil, da se plenarna seja ne more opraviti, če ni prisotno troje sodnikov od štirih, ki jih je izvolil Parlament BiH, ali en sodnik, ki ga je izvolil NS RS. Kvorum za plenarno sejo je pet. To je bil mehanizem, ki je bil uporabljen in se nikoli ni zgodilo, izbrisan je bil v nasprotju s tem pravilom. Pravila pravijo, da plenarna seja ne more biti brez enega sodnika iz RS. Odsoten sem bil s te seje, imel sem potni nalog. Bil sem v Kirgizistanu, slišal sem se s predsednico Valerijo in rekla je, da bo sklicala sejo z dnevnim redom, dnevni red pa je bil ‘izredno stanje v Ustavnem sodišču zaradi neizvolitve sodnikov’. Takrat sta dva manjkala. Rekel sem, da takrat ne morem, ne morem sodelovati na spletu. Kličem v toku noči našega šefa in pravim, da se ne morem povezati. Šele ko sem se uspel povezati, vidim, da je bila sprejeta odločitev o spremembi pravil in potem je šlo prepričevanje, da sem zaradi političnega pritiska odšel, ne zaradi spremembe pravil. Odšel sem zaradi spremembe pravil in zaradi političnega pritiska. Na plenarni seji sem se pojavil čez 12 dni in zahteval, da se po pravilih glasuje, vendar je bilo zavrnjeno, da se o tem razpravlja. V bistvu je to spremenilo resne in povzročilo negativne stvari v BiH. Državljani BiH so v rokah odločanja tujcev. Ni mi jasno, zakaj so se tako mudili, zakaj niso mogli počakati 12 dni, da to storijo zakonito. Več bo tujih sodnikov v Ustavnem sodišču kot domačih sodnikov", je pojasnil.

Govoril je tudi o vlogah tujih sodnikov v Ustavnem sodišču.

"Imate tujce, ki razmišljajo na način o pritožbah, imate sodnike, ki imajo svoje stališče, pripravljajo se na seje. Zgodilo se je, da je manjkalo nek dokument, pa naslednji dan na seji tuji sodnik prinese ta dokument, ker je namreč zjutraj bila z nekom iz mednarodne skupnosti, zgodilo se je", je pojasnil.