Ključna bitka za volilni zakon in recept zanjo: Ali vsi za pogajalsko mizo ali nihče!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

---

Ameriški in evropski diplomat Matthew Palmer in Angelina Eichhorst bosta kmalu prispela v BiH na nov krog pogajanj s predstavniki političnih strank, katerih cilj je dogovor o spremembah volilnega zakona BiH.

Pred tem sta morala en obisk odpovedati, saj so vse stranke, ki veljajo za probosanske, zavzele enotno stališče, da ne bo pogajanj, dokler so blokirane institucije BiH in dokler Milorad Dodik izvaja separatistično politiko in grozi z odcepitvijo.

Iz SDA so že prej pozvali k enotnemu, konkretnemu in odločnemu političnemu odgovoru probosanskih političnih sil.

"Takšen pristop je potreben tudi pri pogovorih o reformi Ustave BiH in volilne zakonodaje ter skupen odgovor na dilemo, ali sploh razpravljati o tej temi, dokler se ne odblokira delo državnih institucij in ustavi napad na ustavno-pravni red," je 13. decembra lani sporočila SDA.

Okoliščine, ki so takrat privedle do prekinitve pogajanj, pri čemer ima Dragan Čović še vedno maksimalističen pristop in zahteva vse, ob vsesrdni pomoči Dodika, so še vedno enake. Blokada institucij BiH še vedno traja, Dodik pa ne odstopa niti milimetra od svojih idej o razlastitvi institucij BiH in vračanju pristojnosti na Republiko Srbsko. 

HDZ in SNSD se v celotni situaciji še vedno obnašata enako, le da se trenutno v probosanskem bloku spreminja razmerje moči, kar je lahko nevarno za državo BiH!

Iz SDA prihajajo sporočila, da bodo sodelovali v pogovorih, najprej je Safet Softić grobo in nespretno napovedal kompromis (vredno je omeniti, da je prav lani napovedal tudi umik s pogajanj), nato pa so iz medijev, blizu SDA, prišla sporočila, da probosanske stranke, če se ne bodo vključile v pogajanja, delajo enako kot Milorad Dodik.

Vendar je vsakemu normalnemu človeku jasno, da ni enako zavrniti Palmerja na pogajanjih in sprejeti sklepe v skupščini RS, s katerimi se ruši država ali ne priznava visoki predstavnik v BiH in omalovažuje njegova pomembna vloga.

Kaj se potem dejansko dogaja?

Trenutno situacijo je treba iskati tudi v t.i. non-paperju, ki ga je Palmer delil v veleposlaništvih v Sarajevu, načrt pa je bil “fokusiranje strank na področja soglasja”. Po tem je bilo navedeno doseganje soglasja SDP, NiP, SBB in NS, da se pogajajo na podlagi pogojnih modelov in pokažejo, da nobena stranka v FBiH, razen DF, ne deli vztrajanja SDA, da se razprava o volilni reformi veže na funkcionalnost Federacije BiH. 

Cilj je bil oddaljiti državljanske opcije od bolj desnih. In zdaj je odgovor na ključno vprašanje zelo jasen. Če probosanske stranke nimajo enotnega cilja, bi kompromis, ki bi ustrezal Čoviću, pomenil konec države in uvedbo apartheida, to bi bilo ohlajanje odnosov med Bošnjaki in Hrvati, pa tudi konec demokracije v BiH.

Iz SDP-ja so ostali pri trdnih stališčih, ki so upravičena, da se ne smejo pogajati, ker ni klime za to in institucije BiH so še vedno blokirane, vendar se zdaj odpira drugo vprašanje. Ali je pametno pustiti SDA, da se sama pogaja, in svojega odhoda za pogajalsko mizo ne bosta zavrnila niti NIP niti SBB! Oddaljitev od mize državljanskih opcij bi pomenila, da lahko Čović lažje doseže cilj.

Ker sam preobrat znotraj SDA, da gredo na pogajanja, pomeni, da so vendarle pripravljeni na kompromis in morebitne koncesije, jih mora nekdo v tem preprečiti. Odprt je sum, da ne bi klicali drugih, da bi pričali njihovi izdaji. Zato je trditi, da je nekaj že dogovorjeno v tem trenutku nevarno, oziroma vsi tisti, ki vedo, da je ‘nekaj dogovorjeno’, so dolžni javnosti povedati kaj, in na koncu to preprečiti!

Ker bo po tej bitki nepomembno vse vpitje in likovanje ‘smo vam rekli, da so se že dogovorili’. 

Recept je zelo preprost – ali vsi za pogajalsko mizo ali nihče!

Vse drugače pomeni uresničitev Čovićevega načrta, ki mu Dodik močno pomaga, zaradi česar je pripravljen, ob igrokazu z Vučićem, vrniti se tudi v institucije BiH!