Clinton: Matere Srebrenice govorijo resnico o tem, česar nismo storili in kar moramo storiti

Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton se je v svojem nagovoru zahvalil načelniku Srebrenice Ćamilu Durakoviću za besede in mu dejal, da samo bog ve, zakaj so njega prizanesli, ko so bili vaši najdražji ubiti, piše bh. novinska agencija Patria.

- Toda sporočilo upanja in sprave, ki ste ga vi tukaj izrekli, kaže, da morda obstaja neka višja modrost nad tem. Zahvaljujem se tudi Predsedstvu BiH in vsem predstavnikom mednarodnih organizacij, še posebej pa se želim zahvaliti predsedniku Obami, ker me je prosil, da danes pridemo, da izrazimo naše globoko prepričanje v ljudi, vero in svobodo naroda v BiH.

Mnogi so na elokventen način povedali, da je več kot 8.000 moških in dečkov ubitih v genocidu. To strašno dejanje je končno spodbudilo vse članice Nata, da podprejo Ameriko, da bi se začeli mirovni pogovori in da BiH ponovno krene po dolgi poti k normalnemu življenju.

Včasih pozabljamo tiste, ki niso bili neposredno vpleteni, kako dolga je lahko ta pot.

Zelo sem hvaležen ljudem, ki so delali na tem, da se ustavi vojna, ubijanje, vsem, ki so delali na izgradnji miru. Po 20 letih sem hvaležen, da je BiH še vedno mirna država, hvaležen sem, da je blizu članstva v EU, da je udeleženka mirovnih sil v Afganistanu in drugod. Hvaležen sem za vse to. Toda delo, ki sem ga tukaj opravil kot takratni predsednik in kasneje na Kosovu, je bilo ena najpomembnejših stvari, ki sem jih naredil. Žal mi je, da je tako dolgo trajalo, da dosežemo enotnost, da vsi uporabimo silo, da ustavimo nasilje. Resnično dolgujemo ljudem, ki so žrtvovali svoja življenja. Resnica, matere, žene, hčere, one so tukaj in kot pred 12 leti mi govorijo resnico o tem, česar nismo storili in kar moramo storiti.

Iz globine svojega srca ljubim ta kraj, ne želim več videti takega morišča, niti tisoče kilometrov stran. Toda svet še vedno obvladuje ubijanje, ki temelji  na veri.

Nekdo mora narediti prvi korak, kot prijatelj BiH se želim zahvaliti premierju Srbije, da je pokazal pogum in prišel sem, in da to prepoznamo. Prosim vas, naj bo ta spomenik moškim in dečkom spomin na tragedijo, naj bo to sveti kraj, kamor lahko pridejo vsi ljudje in najdejo prihodnost svoje države.

Primerno bi bilo počastiti tiste, ki bi lahko postali načelniki, predsedniki, ki bi lahko našli zdravila za bolezni, ki bi lahko ljubili ženske. Edino, kar cenimo v naši dediščini, je človečnost. Nenehno lahko hodimo iz ene vojne v drugo, ena oseba, ki je zablodela, lahko ubije sebe in druge, in vse to se lahko dogaja, ker razmišljamo o razlikah med nami.

Dolgo časa je potrebno, da se kaj takega preživi. Delati moramo bolje, da bo prihodnost boljša, žrtev zahteva, da delamo bolje, in nimamo druge izbire.