Podnebne spremembe premaknile Zemljino os

SARAJEVO, (Patria) - Nova raziskava kaže, da je taljenje ledenikov, ki je posledica globalnega segrevanja, od 90. let prejšnjega stoletja povzročilo znatne premike v Zemljini rotacijski osi.

Geografski severni in južni pol sta točki, kjer Zemljina rotacijska os seka površje, vendar nista fiksna. Spremembe v porazdelitvi Zemljine mase povzročajo premikanje osi in s tem polov.

V preteklosti so k spremembi položaja polov prispevali le naravni dejavniki, kot so oceanski tokovi in prenos toplote med staljenimi kamninami v notranjosti planeta.

Vendar pa nova raziskava kaže, da je od devetdesetih let prejšnjega stoletja na premikanje polov vplival tudi izguba približno sto milijard ton ledu letno zaradi podnebnih sprememb.

Položaj polov se je od leta 1980 premaknil za približno 4 metre

Znanstveniki so ugotovili, da se je smer polarnih premikov leta 1995 premaknila z juga proti vzhodu in da je bila povprečna hitrost premikanja med letoma 1995 in 2020 17-krat hitrejša kot med letoma 1981 in 1995. Položaj polov se je od leta 1980 premaknil za približno 4 metre, piše The Guardian.

Polarni premik je geološki pojav, ki ga najpogosteje povzročajo spremembe v toku tekočega železa v zunanjem jedru Zemlje, kar povzroči spremembe v orientaciji Zemljinega magnetnega polja in s tem položaja magnetnega severnega in južnega pola.

„Pospešen upad zalog vode na površju, ki je posledica taljenja ledenikov, je glavni vzrok za pospešitev polarnih premikov po 90. letih prejšnjega stoletja,“ so zaključili znanstveniki z Inštituta za geografske vede in raziskave naravnih virov Kitajske akademije znanosti.

Problem je tudi črpanje podzemne vode

Raziskava je pokazala, da je taljenje ledenikov povzročilo največji del premikov, vendar je k premiku osi prispevalo tudi črpanje podzemne vode.

Podzemna voda se naravno nahaja pod površjem, vendar ko jo enkrat izčrpamo in uporabimo za pitje ali kmetijstvo, na koncu večinoma konča v morju, kar povzroči prerazporeditev njene mase po površini Zemlje.

„Ta študija kaže, kako močna je ta globalna sprememba, da lahko spremeni Zemljino os. Vendar ta premik ni dovolj velik, da bi vplival na naše vsakdanje življenje. Lahko bi spremenil dolžino dneva, vendar le za nekaj milisekund,“ je dejal klimatolog Vincent Hambry z Univerze v Zürichu v Švici.

Nekateri strokovnjaki menijo, da bi morala znanstvena skupnost zaradi takšnih vplivov razglasiti novo geološko obdobje – antropocen. To ime označuje geološko obdobje, ki se je začelo pred približno 200 leti in ga zaznamuje izrazit vpliv človeške dejavnosti na ekosfero.

Od sredine 20. stoletja so opazni nagel porast emisij toplogrednih plinov in dvig morske gladine, zmanjšanje števila divjih živali ter preoblikovanje zemljišč s kmetijstvom in krčenjem gozdov.