Gotovina teče skozi luknjičaste meje BiH

(Patria) - Milijonar iz Bijeljine Zdravko Ljubinković se je sredi leta 2018. odpravil v Beograd, da bi kupil stanovanje v novem naselju Beograd na vodi. Ker luksuz stane, je moral Ljubinković iz Bosne in Hercegovine (BiH) odnesti veliko denarja. Prek mejnega prehoda „Rača“ je najprej odnesel 200 tisoč evrov, tri dni kasneje 130 tisoč, nekaj mesecev kasneje pa še 170 tisoč evrov – pol milijona je bilo hitro pripravljenih za nakup stanovanja v Srbiji. Ljubinković je ta denar moral prijaviti carinskim uslužbencem, vendar tega ni storil niti enkrat. Prenos denarja redko nadzorujejo, še redkeje pa ga preprečujejo, piše Center za raziskovalno novinarstvo.

„Odnesel sem ga, omogočila mi ga je država Bosna in Hercegovina“ in „nihče te nič ne vpraša“, pravi.

Ljubinković je le eden od državljanov, ki nezakonito iznašajo gotovino iz države. Novinarji Centra za raziskovalno novinarstvo (CIN) razkrivajo, da je bilo na ta način iz BiH v Srbijo, Črno goro in Hrvaško od začetka leta 2018 do oktobra 2020 iznesenih najmanj 37,6 milijona mark v različnih valutah. Carina, pod Upravo za neposredno obdavčevanje BiH (UIOBiH), za ta denar ne ve, ker ne sodeluje s kolegi iz sosednjih držav, ki razpolagajo s temi podatki.

Ob izstopu iz države morajo potniki carinskim uslužbencem pokazati dovoljenje za prenos večje vsote denarja, medtem ko za vnos v drugo državo ne potrebujejo nič drugega kot ustno prijavo. UIOBiH ta dovoljenja šteje tudi kot dokaz o izvoru denarja, vendar novinarji razkrivajo, da entitetna ministrstva ne preverjajo, kako je bil denar zaslužen, ker, kot trdijo, za to niso pristojni.

Če je denar, ki prečka mejo, pridobljen s kaznivim dejanjem, storilci redko kaznovani, ker je težko slediti, pravi državna tožilka in podpredsednica Visokega sodnega in tožilskega sveta Biljana Simeunović: „Ko enkrat prečka mejo na ta način, se mi zdi, da je to nemogoče.“

Zdravko Ljubinković je 68-letni podjetnik iz Bijeljine, ki je prve milijone zaslužil s delom v Švici. Pravi, da zdaj zakonito zasluži več kot 1.000 evrov dnevno, vendar priznava, da ni vedno deloval v skladu z zakonom. Osemdesetih let se je vrnil v BiH in začel z nelegalnimi posli. „Jaz sem tihotapil cigarete in obogatel sem s cigareti in nafto. Kdo je kaj zajel – zajel! Kdor lahko zasluži denar pošteno, ga je*m. To ne obstaja,“ pravi za CIN.

Zaradi denarja, zasluženega s tihotapljenjem v osemdesetih letih, je bil v devetdesetih obsojen za nelegalen izvor premoženja, vendar je čas delal zanj – zahvaljujoč visoki inflaciji je kazen pol milijona mark plačal 4.700 KM.

„Izšel sem iz te zgodbe, ko sem vzel veliko denarja, vendar sem bil pameten. Tudi v tistem času nisem imel veliko šole, zato sem se bal zakona.“

Ljubinković pravi, da je denar sredi 90. let preusmeril v legalne posle v Bijeljini. „Takrat sem zgradil 10-11 tisoč kvadratnih metrov, oddajal sem za visoke najemnine. Imam veliko stanovanj v mestu – meni dovolj!“ Danes ima: družinsko podjetje „MDI company“, bencinsko črpalko, postajo za tehnične preglede, motel, restavracijo, kavarno, rent-a-car, številne nepremičnine in 18 dragih starodobnikov.

„Ne pravim, da sem zdaj pošten. Ukradel sem, ukradel, ukradel sem, kolikor sem potreboval. Vzel sem, kjer sem lahko, ampak ne potrebujem več. Ne potrebujem, ne potrebujem, ne želim več sodelovati. Komaj sem se rešil.“

Ljubinković ne misli, da je storil kaj narobe s tem, ko je nezakonito odnesel pol milijona evrov iz države. Meni, da bi morala država skrbeti za to.

„99 % carinikov ni tam. Ali naj čakam, da me vprašaš? Ja, jaz sem budala, da rečem, da imam denar, pa daj no, nismo otroci!“

Carinska služba UIOBiH je odgovorna za nadzor iznosa gotovine iz države. Za zakonit prenos več kot 10 tisoč evrov morajo potniki carinskim uslužbencem pokazati odobritev entitetnih ministrstev za finance ali Direktorata za finance Brčko distrikta. Poleg 15-dnevnega čakanja na potrditev so potrebni osebni dokumenti in dokumenti o namenu uporabe, podatki o vozilu, s katerim se bo prevažal, ter drugi dokumenti, ki jih institucije zahtevajo po potrebi.

V treh letih je bilo izdanih le sedem odobritev za iznos gotovine.

„Težava so njihova pričakovanja – mislijo, da je to treba urediti v minuti, samo dajte mi potrdilo in grem. Mislim, da mora potekati zakonski postopek,“ pravi Akif Pezerović iz Direktorata za finance Distrikta.

Ljubinković ni mogel čakati na institucije, ker se mu je mudilo: „Stanovanje je bilo 540 tisoč, zdaj pa je milijon in pol. Hitrost!“

Na srbski meji je uredno prijavil denar, trdi pa, da je s seboj nosil tudi pogodbe o prodaji nepremičnin, s katerimi bi lahko dokazal izvor gotovine. Če bi Ljubinković skril denar srbskim carinskim uslužbencem, bi se izpostavil veliko večji nevarnosti – da ga odkrijejo in kaznujejo – kot je to primer na BiH carini.

Namreč, na mejnem prehodu „Rača“ od leta 2018 do oktobra 2020 domači carinski uslužbenci niso preprečili niti enega neprijavljenega iznosa denarja, medtem ko so njihove kolege iz Srbije zaustavile in zasegle več kot 111 tisoč evrov gotovine.

Hkrati je bilo poleg Ljubinkovićevih pol milijona evrov prek tega prehoda nezakonito iznešenih še 12,8 milijona evrov, ki so bili prijavljeni ob vstopu v Srbijo. Vodja carinske izpostave Dragan Dragić ve le za 65 tisoč evrov.

„Toliko je bilo prijavljeno samo nam in ne vemo, da je bilo več. Mi ne vemo.“

Pravi, da carinski uslužbenci nimajo načina, da bi ugotovili, kateri potnik je sumljiv in kateri ne, ker v nasprotju z mejnimi policisti nimajo dostopa do njihovih dokumentov. Na vprašanje, ali mu je problem, da ne ve za ves denar, ki nezakonito odhaja iz BiH, Dragić pravi: „No, jaz ne vem, da odhaja. Kako mi bo problem nekaj, česar ne vem?!“

Zdravku Ljubinkoviću takšen sistem ustreza: „Ali naj ga lovim, kje je on? Odpraviš se in greš, nihče te ne vpraša. Ali naj čakam njega, meni pa ustreza, da ga ni?!“

Glede na podatke UIOBiH je bilo od leta 2018 do oktobra 2020 v Srbijo in Črno goro iznešenih skoraj 700 tisoč mark gotovine, medtem ko je bilo njim prijavljenega 44-krat večji vnos iz naše države: 30 milijonov KM v Srbijo in 909 tisoč KM v Črno goro.

Največ denarja, kar 3,3 milijarde mark, je odšlo na Hrvaško, večinoma prek pravnih oseb. Ministrstvo za finance Hrvaške ni posredovalo popolnih podatkov o vnosu denarja v državo, vendar že delni podatki kažejo, da je bilo med letom 2018 prek osmih mejnih prehodov nezakonito iznešenih 7,3 milijona mark na Hrvaško.

Ves ta denar je odšel brez vednosti finančnih institucij BiH.

„Očitno nedelo naših služb,“ pravi tožilka Biljana Simeunović. „Ta situacija govori, da osebe, ki iznašajo denar, resnično nimajo ne potrebe, ne odgovornosti, ne strahu pred neprijavo v naši državi, in vedo, da službe v sosednji državi delujejo, zato ga tudi prijavljajo.“

V Državnem tožilstvu BiH je bilo od leta 2015 do danes zaradi pranja denarja in organiziranega kriminala, povezanega s pranjem denarja, sproženih 35 preiskav zoper 167 oseb in vloženih 16 obtožnic. Sodišče BiH je v 10 primerih izreklo sodbe zoper 67 oseb.

Državna agencija za preiskave in zaščito (SIPA) pojasnjuje, da iznos gotovine in vlaganje v premoženje v tujini predstavljata običajna načina pranja denarja. Carinski uslužbenci UIOBiH so prva obrambna linija za takšno dejavnost, vendar se po njihovih poročilih na državnih mejah takšne stvari ne dogajajo. Namreč, v treh letih SIPA-i niso prijavili niti enega sumljivega prenosa gotovine.

Čeprav so dolžni nadzirati in kontrolirati prenos denarja, vodja carinske izpostave „Rača“ Dragan Dragić trdi, da ne morejo biti učinkoviti pri tem, ker država nima razdelanega sistema, carina pa nima dostopa do podatkovnih baz o sumljivih osebah: osumljenih, obtoženih ali celo obsojenih za pranje denarja.

„Če kdo misli, da to lahko carinik ujame, kdo ga nosi, ne more. Če lahko kot slepa kokoš najde zrno, lahko, ampak redko,“ pravi Dragić.

Vendar praksa kaže, da se lahko „ujame“ veliko več, če obstaja interes za to: carinski uslužbenci so od začetka leta 2015 do maja 2017 preprečili najmanj 98 poskusov nelegalnega prenosa denarja čez mejo. To je bilo dovolj, da je bila BiH odstranjena z mednarodne sive liste visokega tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma, na kateri je bila dve leti in pol. V naslednjih treh letih so carinski uslužbenci nezakonit prenos ustavili le šestkrat.

Preiskave SIPA-e in UIOBiH so v približno desetih primerih pokazale, da so posli z gotovino, utaja davkov, pranje denarja in nezakonit iznos denarja pogosti pojavi pri uvozu in prodaji tekstila.

„Kjer obstaja določena suma, da se na nek način pojavi, in v skladu z analizo tveganja, ki jo uporabljajo naši carinski uslužbenci, bodo takšne osebe podrobno pregledane,“ pravi tiskovni predstavnik UIOBiH Ratko Kovačević.

Muharem Pavitinović, ki je bil leta 2017 v priporu zaradi pranja denarja in nezakonitega uvoza tekstila, nikoli ni bil sumljiv carinskim uslužbencem. Novinarji CIN-a so odkrili, da je po izhodu iz pripora skoraj vsako nedeljo prečkal mejni prehod „Rača“, s seboj pa je nosil v povprečju po 75 tisoč evrov. V pol leta je nezakonito iznesel več kot milijon evrov, carinski uslužbenci pa ga pri tem niso niti enkrat ustavili. Ni želel govoriti z novinarji.

Kava carinskim uslužbencem namesto milijonov državi
Dragić trdi, da ni vedel, da se zoper Pavitinovića vodi preiskava, in da ni razloga, da bi bil sumljiv carinskim uslužbencem, saj ga nobena institucija uradno ni obvestila o tem.

„Morda smo ga kontrolirali, vendar nismo našli. Pazite, ne bomo zdaj hipotetično, ampak smo gledali in kontrolirali in nismo našli denarja. Ali smo naredili svoje delo – ja!“

Z njim se ne strinja direktorica Republiškega deviznega inšpektorata Zorica Cvijanović. „Če bi carina in mejna policija opravljali svoje delo, ga ne bi mogel niti iznesti.“ Ta institucija je zadolžena za zaseg denarja in izdajo prekrškovne prijave na poziv carinskih uslužbencev z območja Republike Srbske. „Od leta 2018 nimamo niti enega primera,“ pravi.

Če se mejni prehod nahaja v Brčko distriktu, bodo carinski uslužbenci samostojno izvedli postopek do konca, medtem ko na prehodih v FBiH obstajajo različna razumevanja pristojnosti: UIOBiH trdi, da je to vse njihovo delo, medtem ko Finančna policija FBiH meni, da bi morali oni izdajati prekrškovne prijave. Glavni inšpektor Amel Topalović pravi, da bo ta nesoglasja poskušal rešiti z direktorjem UIOBiH Mirom Džakulo.

Tudi novinarji CIN-a so poskušali govoriti z njim, vendar je Džakula vse klice zavrnil.

Carinski uslužbenci UIOBiH so v skoraj treh letih odkrili poskus nelegalnega iznosa okoli 40 tisoč mark prek samo enega cestnega mejnega prehoda. V UIOBiH pravijo, da se denar lahko enostavno skrije, kar otežuje iskanje.

„V določeno manjšo torbo se lahko spravi res velika količina denarja in če ni kakšne prijave ali res naključnega pregleda, obstaja zelo enostavna možnost, da se večja količina denarja nezakonito iznese iz carinskega območja Bosne in Hercegovine, ne da bi bila odkrita,“ pravi tiskovni predstavnik Kovačević.

Hkrati so njihove kolege zasegle okoli 1,7 milijona mark gotovine na vstopih in izstopih iz Črne gore, Srbije in Hrvaške.

„Jaz na žalost v tem trenutku nimam komentarja na to. Pohvala, seveda, carinskim službam sosednjih držav,“ pravi Kovačević.

Tožilka Simeunović pravi, da veliki zneski gotovine najpogosteje kažejo na kazniva dejanja in da mora BiH imeti interes, da ta denar zadrži v državi, saj bi moral končati v proračunu. Soočena s podatki o veliki nesrazmernosti v zneskih prijavljenega denarja na BiH in mejah sosednjih držav, je zaključila: „Rekla bi, da sistem ne deluje.“

Medtem ko Evropska unija izpopolnjuje boj proti pranju denarja, povezuje obveščevalna oddeljenja vseh držav članic s carinskimi službami, se praksa BiH institucij in uspeh pri preprečevanju pranja denarja že leta ne izboljšujeta. Ne uporabljajo informacij drugih držav, ne vedo pa niti točne razdelitve nalog in pristojnosti v svoji državi.

UIOBiH verjame, da entitetna ministrstva za finance pri izdajanju dovoljenj za iznos denarja preverjajo tudi njegov izvor, vendar to ni res. Čeprav niso želeli govoriti za CIN, so v pisnih odgovorih pojasnili, da preverjajo le upravičenost iznosa denarja, ker jih predpisi le k temu zavezujejo.

Sogovorniki CIN-a so prepričani, da bi to morala biti obveznost ministrstev za finance, čeprav to nikjer ni izrecno zapisano.

„Logično bi bilo, da ko nekdo želi iznesti denar, da pristojno ministrstvo za finance preveri in zahteva določen dokaz, kako je pridobil ta denar, nato pa v sodelovanju s pristojnimi entitetnimi organi, davčnimi upravami, finančno policijo, morda policijo, preveri, od kod denar izvira in ali se ga lahko iznese,“ pravi Edin Jahić, vodja oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji na Ministrstvu za varnost BiH.

„Osnovni problem je, kako si prišel do tega denarja. Smešno je, da dovoliš, da ga nekdo odnese, ne da bi vedel, kako ga je dobil,“ meni direktorica Republiškega deviznega inšpektorata Zorica Cvijanović.

Čeprav skoraj identični predpisi določajo pravila za izdajanje dovoljenj v vsej državi, dokumente o izvoru gotovine zahtevajo le v Brčko distriktu.

„Ko pride, mora dokazati izvor, pravzaprav, od kod mu denar. (…) Najpomembnejši je izvor, da se ve,“ pravi Pezerović iz Direktorata za finance. Vendar tukaj do začetka leta 2021 niso imeli zahtevkov za odobritev.

„Če bi se na meji naletelo na ta problem, bi zagotovo začeli prihajati sem,“ meni, s čimer opozarja na odgovornost carinskih uslužbencev.

Čeprav nekateri sogovorniki CIN-a menijo, da bi morali carinski uslužbenci ob dovoljenju za prenos od potnikov zahtevati tudi dokaz o izvoru denarja, ki se iznaša iz države, vodja carinske izpostave „Rača“ Dragan Dragić meni drugače: „Ali mislite, da bodo carinski uslužbenci poleg svojega rednega dela iskali dodatno delo? Prvič, po naravi človeka je, da si ne bo iskal dodatnega dela, in drugič, vprašljiva je zakonitost tega, če zakonodajalec tega ni predvidel.“

Direktorica Cvijanović sklepa, da razkol med institucijami koristi tistim, ki imajo kaj skrivati. „Če bi mu res zasegli ta denar, vprašanje je, ali bi se še kdaj upal to početi. Če vidi, da gre tako, zakaj ne bi tega počel!“