Kenan Trebinčević: Musliman sem, bil sem begunec in ponosen sem, da sem Američan

Kenan Trebinčević, avtor knjige „Bosanska lista: spomin na vojno, begunstvo in vrnitev" v kateri govori o spominih na vojno v Brčkem, begunstvu in vsem tistim, kar se mu je takrat zgodilo kot 12-letnemu dečku in njegovi družini, je v ameriških medijih napisal besedilo, v katerem poudarja, da je begunec in musliman, a da je ponosen, da je Američan. V besedilu navaja, da je njegova družina živa le zato, ker so jim avstrijske in ameriške oblasti nudile zatočišče, piše bh. novinarska agencija Patria.

Sicer je knjiga Bosanska lista izšla leta 2014, v kratkem času pa je postala ena izmed najbolje prodajanih knjig v ZDA, kjer Trebinčević danes živi. Po izboru Oprah Winfrey je bila razglašena za knjigo tedna.

- Gledanje posnetka, na katerem madžarska novinarka postavi nogo sirskemu begunecu, medtem ko ta nosi svojega sina čez mejo s Srbijo, me je spomnilo, kako demoralizirajoče je biti begunec. Preganjala me je moja lastna izkušnja: biti izgnan, udarjen, spotaknjen in to s strani prijateljev, ki so me čez noč sovražili. En Srb, ki je bil naš prvi sosed, je osramotil mojo mamo. Vojaška okupacija, med katero so bili muslimani ubijani, posiljeni, preganjani in odpeljani v koncentracijsko taborišče, se je odvijala na igrišču, kjer sem preživel otroštvo.

Življenjska pot družine Trebinčević ni bila lahka. Kot begunci so najprej končali na Dunaju, kjer so pri neki avstrijski družini spoznali jezik in se asimilirali.

Ko je šel v šolo, so ga Kenanovi sošolci in učiteljica dobro sprejeli. Na žalost njegova spominjanja na učitelja v Brčkem še vedno povzročajo travmo, saj je uperil puško proti njegovi glavi.

Kenanovi starši so zaprosili za stalni azil v ZDA. Življenje v ZDA se je končno obrnilo v pravo smer.

Na žalost je zbolela za rakom na pljučih, nakar je tudi umrla. Ostali so tudi brez maminih staršev, oče pa je zaradi stresa doživel tudi možgansko kap. Potreboval je leto dni, da si je opomogel. 

- Prepričan sem, da je gostoljubnost, ki smo jo deležni bili tako v Avstriji kot v ZDA, razlog, da moj brat in jaz nikoli nisva zašla na napačno pot. Pohvale naših učiteljev, mentorjev, trenerjev in prijateljev so premagale občutek jeze in nepripadnosti – piše Trebinčević.

Trebinčević je danes star 34 let in živi v Queensu v New Yorku, enem najbolj privlačnih kulturno raznolikih območij v ZDA.

Trebinčević se ozira tudi na trenutno begunsko krizo in poskuša pojasniti, da je napačno begunce iz Sirije, ne glede na to, ali so muslimani ali kristjani, imenovati migrante.

- Bežijo iz svojih domov iz strahu pred preganjanjem militantov, istih tistih, ki so izmasakrirali nedolžna življenja v Franciji. So, tako kot moja družina nekoč, žrtve nasilja. Terorizem uspeva zaradi izprijete in odtujene mladosti. Le ko so sprejeti in ne marginalizirani zaradi svoje vere in porekla, imajo priložnost, da postanejo zvesti in delavni v družbi, v kateri živijo, kot je to storila moja družina.

Trebinčević navaja, da ni prepričan, kdaj je pri njem prenehal občutek, da je pregnan.

- Mogoče je bilo to, ko sem dobil ameriško državljanstvo, pri mojih 21 letih, in so mi moji prijatelji z Univerze Hartford dejali „Dobrodošel v Ameriko“. Od takrat sem ponosen ameriški državljan, ki meni, da je ta država dežela priložnosti – piše Trebinčević.