KCUS varčuje tudi pri papirju: Paciente pošiljajo v JU Domovi zdravlja KS, da si natisnejo izvid!

Pacientom v Bosni in Hercegovini je na poti od diagnoze do okrevanja vse težje, razmere so tako alarmantne, da iz bolniških sob kličejo novinarje, organizirajo proteste, pišejo pisma in pozive, piše novinarska agencija Patria.

Dr. Sebija Izetbegović, generalna direktorica KCUS-a, ne izbira več sredstev, da bi prihranila v največjem kliničnem centru v državi, ki je po vseh parametrih na žalost le največji center, ne pa tudi najboljši. Pomanjkanje zdravil, reagentov, šivov, gaz, higienskih pripomočkov je kruta realnost na KCUS-u. Zdaj prihajajo novi podrobnosti-

Pacienti zaradi prihrankov vse težje pridejo tudi do svojih izvidov po pregledih, ki jih opravijo na KCUS-u. Kot nam je povedal eden od pacientov, je moral petkrat hoditi od KCUS-a do Doma zdravja, vendar izvida ni uspel dobiti.

- Na Kliniki za radiologijo so mi povedali, da mi bodo izvid natisnili v Domu zdravja in da mi ga bo prebral zdravnik, ki je dežuren. Vendar pa so mi v Domu zdravja povedali, da nimajo virov za kaj takega, ker nimajo tiskalnika in da mora biti v mojo zdravstveno kartoteko vložen originalni izvid z žigom specialističnega zdravnika – pravi pacient, ki je moral štirikrat obiskati kliniko, preden je končno dobil izvid.

Tudi ta primer ni edini. Vse več pacientov napotijo v Domove zdravja KS po izvide, ki so jih opravili na KCUS-u.

- No, ne morem verjeti, da varčujejo celo pri papirju, nato pa še kršijo zakon. Kako mi lahko izvid izda ustanova, kjer ni bil opravljen. Vem, da so elektronsko povezani, vendar dokler sistem ne zaživi v celoti, pacient ne sme trpeti – dodaja naš vir.

Arman Šarkić, tiskovni predstavnik JU Domovi zdravlja KS, je poudaril, da so zdravniki v JU Dom zdravlja KS po standardu dolgoletne prakse dolžni imeti v kartoteki originalni izvid pacienta.

- Takšen dokument je zaščiten in merodajen v skladu z uveljavljenimi zakonskimi predpisi. Prednost informacijske povezanosti zdravstvenega sistema v Kantonu Sarajevo je velika, saj lahko vsak dežurni zdravnik z dostopno kodo na zahtevo pacienta prebere izvid. To je primer dobre zdravniške prakse. Natisnjen izvid s formalnega vidika ni popoln, saj na natisnjeni različici ni originalnega podpisa in žiga specialističnega zdravnika – je dejal Šarkić.

Dodaja, da je „najpomembnejše dejstvo, da je v informacijski povezanosti sistema vsak izvid viden in da zdravnik s svojo strokovnostjo določi pot pacienta, namen pa je, da bo sistem v prihodnosti čim bolj prožen z maksimalnim zmanjšanjem administrativnih mehanizmov“.

Očitno pa ima ta informacijska povezanost sistema številne pomanjkljivosti, ki jih najbolj občutijo pacienti, ko „lovijo originalni izvid“.