Kavazović: Prepirkalni toni, ki jih slišimo, medtem ko se borimo za življenja in zdravje ljudi, vnašajo nemir

(Patria) - Reisu-l-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein Kavazović je v Gazi Husrev-begovi mošeji imel bajramsko pridigo.

"Hvala vsemogočnemu Alahu za vse dobro, ki ga imamo, za vso oskrbo, s katero nas je obdaril, za svobodo, ki jo uživamo, za zdravje, srečo in blagoslov, s katerim nas je obasjal.

Na ta lep dan želimo, da se Poslanikovo ime omenja, da se njegovo delo poveličuje in hvali. Pošiljamo blagoslove nanj, njegovo častno družino, spremljevalce in vse sledilce v vseh časih. Dragi Alah, dušam naših pokojnih, še posebej tistih, ki so v častiti in veliki borbi dali svoja življenja za našo domovino, svobodo in vero – podari Svojo milost in rajske vrtove.

Včeraj je bil dan Arefata, ki je vrhunec obredov hadža. Danes je dan žrtvovanja, Kurban bajram. V naši sodobni zgodovini bo ta bajram ostal v spominu po tem, da verniki iz vseh delov sveta niso mogli obiskati častnih krajev v Meki in Medini.

Svet se sooča z veliko preizkušnjo in izzivom. Virus je opustošil mnoga društva in družine. Veliko je tistih, ki so izgubili svoje najdražje. Veliko je bolnih. A tudi to preizkušnjo lahko premagamo kot tiste pred njo: z močnim zaupanjem v Boga, močno voljo, discipliniranostjo, vztrajnostjo in borbo proti njej.

Na ta izbrani dan so naša srca pri tistih malobrojnih muslimanih, ki bodo s svojim telbijem, v imenu vseh nas, ponavljali besede, ki so v srcih in dušah vseh muslimanov in muslimank: Odzivam se Ti, Bog, odzivam; odzivam se Ti, ker v svojem Gospodstvu nimaš druga. Vsa zahvala pripada Tebi in vsi blagoslovi so od Tebe in last je Tvoja, Ti resnično v svojem Gospodstvu nimaš druga.

Bratje in sestre.

Arafat je kraj srečanja Adama in Eve, kraj ponovnega odkrivanja človeške narave in novega spoznavanja. Dan Arafata je dan začetkov človeške skupnosti, dan zakonskih odnosov, dan človeškega rodu, ko sta naša prva starša spoznala, kako pomembna sta si in kako potrebna drug drugega. Njuno ponovno srečanje na Arafatu, po izgonu iz raja in dolgem blodenju, je dan spoznanja in priznanja napake, ki so jo zagrešili. Od tega dne sta to priznanje napake in kesanje zaradi nje dve najpomembnejši lastnosti naše človeškosti.

Srečanje na Arafatu je v naša življenja, vero in upanje vneslo novo vrednost, po kateri je mogoče premostiti napako in padec ter živeti kesajoče življenje.

Dan Arefata je sama bistvo hadža, kot nas je poučil Prerok, naj je mir z njim, ko je rekel: „Hadž je bivanje na Arafatu“. To je dan spominjanja na naše prednike, dan, ko so oni, in mi skozi njih, spoznali svoje človeške potrebe, dan, ko so obnovili upanje v Božjo milost in odpuščanje, dan, ko se je rodila nova želja po življenju in strah pred njegovo negotovostjo.

Hadž in kurban nas ponovno spominjata na temelje naših življenj, na tisto, kar je bilo na začetku, tisto, kar je zdaj in kar se nam bo zgodilo na koncu našega človeškega potovanja. Spominjata nas na človeški padec in kesanje, na upanje in dvig, na zavedanje o vrnitvi k sebi, na dobro in zlo, ki preži, na tisto, kar je prav med nami in tisto, kar je krivo, na tisto, v čemer sta naša nesreča in propad.

Ibrahim, naj je mir z njim, nam je s kurbanom v podobi svojega sina Ismaila pokazal pomembno duhovno postajo, kjer naj se zadrži vsak izmed nas, vsak moški in vsaka ženska. Vedno znova moramo preverjati svoj namen, preden se odločimo za dejanje. Nič se ne vpleta v naša življenja tako kot naš namen in žrtev, ki jo prinesemo: nanju je vezana naša usoda. Alahu nista potrebna ne meso ne kri kurbanov, pravi Koran; On gleda naš namen, našo bogaboječnost. Ibrahim, naj je mir z njim, nas je naučil, da lahko služijo Bogu le tisti, ki očistijo svojo namero, svoj namen: to so tisti, ki so pripravljeni doživeti vero in živeti njene vrednote. To so tisti, ki so se odločili izpolniti zaobljubo, na katero so se zavezali.

Tudi mi danes, kot Ibrahim, naj je mir z njim, v svojem času, stojimo pred našimi izzivi in preizkušnjami, posvetnimi željami in zaobljubami, ne le verskimi, ampak tudi moralnimi in poklicnimi. Ibrahim, naj je mir z njim, nas je učil, da mora človek služiti tistemu, na kar se je zaobljubil. Vsak izmed nas bi se moral držati tega, kar je: učitelj vere veri, starš družini, politik politiki, državnik državi, zdravnik medicini, mojster svojemu obrtu, umetnik pa umetnosti.

S žalostjo moram ugotoviti, da smo se oddaljili od imperative, da služimo v skladu z našimi zaobljubami, na načelih morale, znanja in profesionalnosti. Ljudje vere, službe in stroke si ne bi smeli dovoliti, da postanejo orodja manipulacij v tako težkih razmerah, ki jih doživljamo. Prepirkalni toni, ki jih slišimo v javnem prostoru, medtem ko se borimo za življenja in zdravje ljudi, vnašajo nemir in skrb med nas. Strastnost, ki jo vidimo v komunikaciji znanih javnih osebnosti, izobraženih ljudi, preseneča in skrbi.

Bajram je čas, ko si moramo drug drugemu približati, prositi odpuščanja in ponuditi opravičilo. Prerok, naj je mir z njim, pravi: „Ni dovoljeno nobenemu muslimanu, da prekine odnose z drugim muslimanom več kot tri dni. Dokler sta v tem stanju, sta zgrešila resnico… in če umreta v sporu, noben ne bo vstopil v Raj.“ (Ibn Hibban)

„Dovolj je muslimanu zla na tem svetu, da poniža svojega brata muslimana. Vsakemu muslimanu morajo biti pri njegovem bratu muslimanu svete tri stvari: njegovo življenje, njegovo premoženje in njegova čast.“ (Muslim)

Ti izbrani dnevi so idealni, da začnemo dolgo in težko borbo proti tem našim razdrobljenostim, sporom in javnim prepirom. Naj bo prvi korak ademovsko spoznanje, da nimamo prav, da pogosto grešimo in pretiravamo. Bodimo pogumni v borbi sami s seboj. Bodimo odgovorni do sebe in ne dovolimo, da pokvarimo lastno najlepšo podobo, v kateri nas je ustvaril Alah. Ne bodimo zgled slabega ravnanja in vladanja čestitim in poštenim. V naši družbi bodimo vzorniki, primeri poštenja, morale in čestitosti. Širimo dobro in se borimo, da postane prevladujoče med nami.

Bratje in sestre.

Prosim vas, da poskrbite za svoje zdravje in zdravje svoje rodbine in prijateljev. Nahajamo se v razmerah, ki si jih v novejši zgodovini ne pomnimo. Naši prijatelji in znanci umirajo v strašnih mukah in preživljajo težka in boleča fizična in psihična stanja. Zdravniki se borijo, da bi pomagali in olajšali trpljenje, zavedajoč se, da zdravila za to nalezljivo bolezen še ni. Tisto, kar lahko najlažje storimo zase in za druge, je, da si pomagamo s samozaščito, nosimo maske, ohranjamo predpisano razdaljo in skrbimo za higieno.

Danes se naša vera izraža z disciplino, v dobri nameri, da ohranimo življenje, saj „tisti, ki bo povzročil, da se nečije življenje ohrani, kot da je vse ljudi ohranil“, kot nas opozarja Vsemogočni. Samozaščita je danes del vere, najvrednejši vid dobrodelnosti in morale. Ne govorimo tega zato, ker se bojimo smrti, ki bo tako ali tako prišla, saj smo smrtna bitja, ampak iz globoke potrebe vere, ki nam jo je Alah razodel, in odgovornosti pred Njim za darove življenja in naše prevzete obveznosti, da jih varujemo v vsaki priložnosti in na vsakem mestu.

Ne dovolimo, da nas razlike oddaljijo drug od drugega. Ne sodite ljudem o stvareh, o katerih je Bog končni sodnik. Počnimo tisto, kar se od nas zahteva, pomagajmo si medsebojno in tekmujmo v dobrem. Vsem nam je skupni sovražnik Iblis in njegova vojska zla. Zlohotni napasti sovraštva v sebi se uprite, preganjajte jo iz svojega srca, kot Sonce preganja temo. Mislimo na dan, ko od pomoči ne bo ne premoženje, ne oblast, ne moč, ampak čisto dobro srce, ki bo pričalo pred Bogom. Svetujem vam: če ste vzeli nečigo pravo, hak, mu ga vrnite; če ste koga prikrajšali ali oškodovali, mu povrnite; če ste koga užalili, prosite odpuščanja; in če ste koga zapostavili, ga poiščite. Širite mir in dobro med ljudmi.

Bratje in sestre.

Preživimo ta Bajram brez velikih srečanj. Naj bodo naši kurbani sprejeti pri Alahu in naj bodo nadomestilo za naša življenja in življenja naših najdražjih. Prosimo Alaha danes zjutraj ravno s to prošnjo. Delimo jih sosedom in sorodnikom na varen način in jih ne izpostavljajte nevarnosti.

Vsem vam iz srca želim srečne bajramske dni. Naj nas Alah reši te velike preizkušnje in naj se bolnim med nami usmili in podari ozdravljenje. Prosimo Ga, naj nam da tisto, kar je boljše za nas in za našo vero.

Vsem v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Sloveniji, Srbiji in Črni Gori ter na Kosovu in Severni Makedoniji in bošnjaški dijaspori želim srečne kurban-bajramske dni. Preživimo jih v radosti, upanju in iskrenem zaupanju v Alaha.

Bajram šerif mubarek olsun!