Kavazović: Moč našega naroda je v združevanju, po genocidu ne bi smeli dovoliti, da drugi odločajo o naši varnosti!

(Patria) - Reisul-ulema Islamske skupnosti (IZ) v Bosni in Hercegovini Husein-ef. Kavazović je danes v nagovoru zbranim v Sarajevu izjavil, da je moč našega naroda v združevanju, delu, veri in potrpežljivosti.

Poudaril je, da želi verjeti, da se bodo pojavili mladi ljudje, sinovi in hčere te dežele, iz vseh njenih narodov in družbenih skupin, ki bodo razumeli čas in izzive, s katerimi se ta dežela sooča, in našli politično formulo, kako bomo vsi skupaj gradili državo, ki jo bodo ljubili vsi njeni državljani.

„Rad bi, če bi mogel, o stanju v Bosni in Hercegovini govoriti z več optimizma. Na žalost se vsi zavedamo, da ni prostora za prevelika pričakovanja. Politične, kot tudi druge družbene krize, ki so posledica te prve, se samo poglabljajo. Politične elite naše države, kot tudi predstavniki mednarodne skupnosti, ne najdejo poti za izhod iz te globoke krize. Velikodržavne ideje naših sosedov iz devetdesetih let prejšnjega stoletja so še vedno žive in prevladujejo na politični sceni v Bosni in Hercegovini. Te ideje enako podpirajo tako politične, kot tudi akademske, kulturne in verske elite naših sosedov, skupaj z delom mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini,“ je dejal reisul-ulema na seji Sabora Islamske skupnosti.

Kot je ocenil, so bosanske sile popolnoma dezorientirane in ne morejo ustvariti stabilne in jasne platforme, s katere bi se naša država in družba kot celota lahko uspešno izvlekle iz tega deprimirajočega stanja.

„Neizrekljiv politični kredo skoraj vseh domačih politik, da bo krizo v Bosni in Hercegovini rešila mednarodna skupnost, ter da to ni v fokusu njihovega zanimanja, ima za posledico nenasitno pohlepnost po oblasti, javnih sredstvih, privilegijih in vsemu drugemu, kar pomeni oblast brez odgovornosti.

Hkrati se je nenehno ponavljanje stališča mednarodne skupnosti, da se morajo politiki v Bosni in Hercegovini dogovoriti, spremenilo v prazno parolo, ki služi nekaterim njenim predstavnikom, da s sebe snamejo odgovornost in se izognejo uporabi vseh pooblastil, ki jih imajo, da sankcionirajo posameznike in politike v tej državi, ki delujejo v nasprotju z elementarnimi političnimi in družbenimi vrednotami modernega sveta,“ je dejal reisul-ulema.

„V neusmiljenem boju za oblast naših politikov, ki se odvija pred našimi očmi, in ki je insceniran od sovražnikov te države, se za zaveso odvijajo procesi, pogubni za naš obstoj, kot naroda in kot države,“ je opozoril reisul-ulema Kavazović.

„Najbolj očiten primer za to je vprašanje lastništva nekdanjega pokopališča Lakišića harema v Mostarju. Kdo ne razume resnične in simbolične vrednosti tega vprašanja za naš narod, ne razume posledic politik, ki se tukaj odvijajo že več kot sto let skozi ugrabitev naše zemlje, od Avstro-Ogrske do danes. Opozarjam naše politike, da so bili muslimani lastniki zemlje v Bosni in Hercegovini v ogromnem, dominantnem odstotku, vse do pripojitve Bosne in Hercegovine s strani Avstro-Ogrske monarhije, ko nas je Švabo, z odločbo, napisano na papirju, spremenil v reveže.

Še slabše smo se odrezali v prvi Jugoslaviji. Kot trstika se bojim, kaj bo z zakonom o državni lastnini in kaj se nam ponovno pripravlja. O stanju našega naroda v RS-u, več nihče ne govori. Njegova usoda bo kot usoda hrvaškega naroda na tem prostoru: žalostna in bedna,“ je poudaril.

Kot je dejal reisul-ulema, „minimum tistega, na kar imamo pravico kot mednarodno priznana država, članica ZN, še posebej kot narod, ki je preživel genocid, je, da gradimo vse predpostavke, da bi lahko skrbeli za svojo varnost, ter da ne stremimo k temu, ali bo kakšna vojno hujskaška politika iz Bosne in Hercegovine, sosednjih držav, ali pa iz kakšnega svetovnega centra moči, ponovno ogrozila našo varnost, mi pa se ne bomo mogli zaščititi“.

„Narod, ki je preživel genocid, ne bi smel dovoliti, da drugi odločajo o njegovi varnosti,“ je poudaril v nagovoru reisul-ulema.

Trend ohlajanja svetovnih konfliktov, ki smo mu priča, in stalne varnostne provokacije na entitetskih administrativnih linijah in v našem okolju nam dajejo dodaten razlog za zaskrbljenost in budnost, meni.

„Globalno prerazporejanje moči, krepitev radikalnih in izključujočih ideologij in njihov prihod na oblast, ter zapletena mreža zavezništev in sovražnosti nalagajo budnost vsem nam, ki skrbimo za prihodnost svojega naroda in domovine. Moramo se vrniti k resnični veri v Boga in zavesti o polaganju računa na onostranstvu. Moramo naučiti naše ljudi, kako prepoznati politične hedoniste in populiste ter jih odstraniti iz političnega življenja. Brez politične elite, čigar politična filozofija bo utemeljena na asketskem političnem aktivizmu, ne pa na hedonističnem populizmu, ne bomo uspeli ohraniti države in naroda. To bi morala biti naloga naših očetov in mater, dedov in babic, učiteljev in profesoric v šolah ter mualimov v mektebih,“ je poudaril reisul-ulema.

Dodal je, da nam dogodki v svetu in čas, v katerem živimo, nalagajo, da pretehtamo svoj položaj in priložnosti v naših džematih in v družbi.

„Ni problema, ki zajema človeško skupnost, a da se ne bi dotikal tudi nas, kot majhnih članov te velike skupnosti. Vojna v Ukrajini, potresi v Turčiji in Siriji, agresija Izraela na Palestino... veliki dogodki, pri katerih so naša nedavna bolečina, neozdravljene rane in nepopisna stradanja s konca 20. stoletja določili nas kot tiste, ki sočustvujejo v trpljenju in stradanju. Še pred dvema ali tremi desetletji smo bili pripravljeni verjeti, da človeštvo zori in da svet postaja boljši in pravičnejši.

Mislili smo, da so se naučile težke lekcije iz holokavsta in genocida,“ je navedel.

Kot je poudaril, nismo mogli niti slutiti, da bomo priča takšnim razsežnostim zla in človeškega trpljenja, kot jih gledamo danes.

„Tisto, kar se zadnjih nekaj tednov dogaja pred očmi človeškega rodu, v Gazi in okoli nje, nas pušča nemih in okamenelih. Sprašujemo se, kje je ta strast do ubijanja nedolžnih ljudi shranjena! Koliko zlo mora biti, da se popolnoma izgubi empatija do otrok in njihovih staršev! Poleg tega politike in mediji nas poskušajo navaditi na postčloveški način življenja, na relativizacijo vseh vrednot, na družbo brez etike, na razpravo, kdo je prvi začel,“ je dejal reisul-ulema.

Pravica do obrambe, ki je univerzalna človekova pravica, ima svojo etiko, je poudaril reisul-ulema,

„Mi smo kot človeška skupnost do včeraj verjeli, da so ljudje pripravljeni braniti splošna načela pravice in pravičnosti ter se za njih žrtvovati. Vendar, ko se pred kamerami svetovnih medijev ubijajo nezaščiteni otroci, ženske in starejši; ko človeštvo ni pripravljeno tega ustaviti, temveč, bog ne daj, poskuša prepovedati, da se o tem govori in da se to imenuje s pravim imenom, takrat izgubimo to vero. Do včeraj nismo verjeli, da je takšen svet mogoč. Nekoč je rahmetli Alija Izetbegović dejal, da po genocidu v Srebrenici na svetu ni nedolžnih. Po Gazi, na našo kolektivno sramoto, razen otrok, nihče ni nedolžen. Stoletja zatiranja judovskega naroda in njegov boj za lastno državo se je uresničil s preganjanjem, ugrabitvijo in uničevanjem življenj in lastnine drugih,“ je poudaril reisul-ulema.

Dodal je, da je „večdesetletni boj palestinskega naroda za ohranitev pravice do obstoja, svoje zemlje, svoje svobode in svojih svetih krajev, prinesel le trpljenje, bolečino in razočaranja“.

„Ta dva naroda, ki sta stoletja živela v miru, sta bila uvedena v klavnico. Če muslimani in judje ne bodo sedli in se vrnili k vrednotam skupnega življenja, brez cionističnega vpliva od zunaj, jim ne kaže dobro. Tisto, kar zdaj vidimo v praksi, je spopad dveh ideologij, ki verjameta v konec sveta, prihod Jezusa in Mehdije na Zemljo. Upam, da se bodo med Judi in muslimani našli umi, kot so Ibn Rušd in Majmonides, ki nas bodo vrnili na pravo stran zgodovine in življenja na tej zemlji. Tisto, kar nam se zdaj ponuja, je Armagedon, konec sveta,“ je izjavil reisul-ulema.

Poudaril je, da smo kot Skupnost storili, kar smo bili sposobni in v okoliščinah, v katerih smo se znašli.

„V stalnem smo stiku z našo Judovsko skupnostjo v Sarajevu. To so naši sosedje in po sosedskem pravu, ki je za nas bosanske muslimane sveto, smo dolžni najprej poskrbeti za naše sosede. Prav tako z veleposlanikom Palestine v Bosni in Hercegovini delamo vse, kar lahko, da bi olajšali trpljenje nedolžnih v tej krvavi tragediji. V prvih dneh eskalacije nasilja smo obsodili zločine, napade na civiliste, jemanje talcev in ugrabitve civilistov. Previdno, natančno in jasno smo naredili razliko med politiko, ki jo izvaja trenutna oblast v Izraelu, ki jo obsojamo za najhujše zločine nad palestinskimi otroki, in Judi kot pripadniki judaizma, s katerimi imamo korektne in prijateljske odnose,“ je dejal reisul-ulema.