Katoličani praznujejo Veliko Gospo, v BiH obstajajo številna marijanska svetišča

(Patria) - Velika Gospa ali praznik Vnebovzetja Blažene Device Marije, ki je tudi državni praznik v nekaterih državah, kot sta Hrvaška in Italija, praznujejo 15. avgusta, ko verniki po vsem svetu romajo v marijanska svetišča.

Velika Gospa je praznik, ko se katoliški verniki spominjajo dogme svoje vere, da je Blažena Devica Marija po koncu svojega zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo v družbo svojega vstalega sina Jezusa Kristusa. To je, kot verjamejo katoličani, zaključek njenega Bogu predanega življenja, vrhunec in cilj, h kateremu je usmerjen vsak človeški obstoj.

Nauk o Marijinem vnebovzetju je za praznik razglasil 1. novembra 1950. papež Pij Dvanajsti, uradni razglasitvi pa je sledila dolga tradicija praznovanja, stara kot samo krščanstvo. Na praznik Velike Gospe verniki praznujejo in romajo v številna marijanska svetišča v velikem številu držav, predvsem v Evropi in Južni Ameriki.

Mater Božjo, Blaženo Devico Marijo, katoliški verniki prepoznavajo tudi v podobah iz Stare in Nove zaveze. V Stari zavezi, na začetku Biblije – ko sta Adam in Eva padla v greh nezaupanja do Boga in grešila – nasproti kači, simbolu zla in hudiča, Bog postavi znamenje žene, ki bo s sadom svojega telesa kači zdrobila glavo.

Nova zaveza pa v zadnji knjigi Biblije, Apokalipsi, razkriva veliko in strašno znamenje zmaja, nasproti njemu pa je znamenje žene, simbol nežnosti in ljubezni, dobrote in lepote. Žena je noseča, je nosilka življenja, prinaša upanje v prihodnost.

V BiH je dolgoletna tradicija čaščenja Blažene Device Marije, čemur pričajo številne cerkve, samostani, molitve in pesmi, posvečene Gospi, že od najzgodnejših dni tukajšnje zgodovine. Z zaupanjem v njeno nebeško priprošnjo so jo iz hvaležnosti častili številni katoličani, med Hrvati pa nosi tudi "naziv" najzvestejše odvetnice Hrvatov.

Pralik Gospe Velikega hrvaškega krstnega zaveta je najstarejša podoba Gospe v hrvaški umetnosti. Izvira iz druge polovice 11. stoletja, najdena pa je bila v cerkvi sv. Marije v Biskupiji pri Kninu.

Nahajala se je v cerkvi sv. Marije, ki je bila nekaj časa stolna cerkev kninskega škofa. Gradnja cerkve se je začela v 9. stoletju. Dela je dokončal hrvaški kralj Dmitar Zvonimir do leta 1078. Fra Lujo Marun je leta 1892 našel del kamnite trojne pregrade s Pralikom Gospe od Velikega Zaveta.

V BiH Veliko Gospo slovesno praznujejo v približno 150 župnijah, še posebej pa v Međugorju, kjer del katoliškega ljudstva verjame v njena prikazovanja, v Širokem Brijegu, kjer je v njeno čast postavljena tudi Cerkev Vnebovzetja Blažene Device Marije, ki spada med nacionalne spomenike naše države, v svetišču Kondžilo v Komušini, Rami...

Eno najmanjših, a tudi najstarejših marijanskih svetišč v BiH je tisto v Olovu, kjer se nahaja Svetišče Gospe Olovske, majhna cerkvica, ki je v zadnjih petsto letih prestala številne težave, a je danes primer sobivanja katoličanov in muslimanov, kjer na praznik Velike Gospe poleg lokalnih katoliških prebivalcev in romarjev iz okoliških delov Bosne Veliko Gospo častijo tudi lokalni muslimani.

Poleg Marije Bistrice se kot večja svetišča na Hrvaškem izpostavljajo svetišča v Sinju, na Trsatu, v Aljmašu ter v Voćinu. Znanejša svetišča Matere Božje v svetu poleg Lurda in Altöttinga so tudi svetišča v portugalski Fatimi, Čenstohovi (Poljska), Loretu (Italija), Guadalupeju (Mehika)...