Kasim Trnka: Danes je nemogoče oporekati 1. marcu kot dnevu neodvisnosti BiH

Pravni strokovnjak Kasim Trnka je za BHRT izjavil, da je danes nemogoče oporekati 1. marcu kot dnevu neodvisnosti Bosne in Hercegovine. Bosna in Hercegovina je, trdi Trnka, izpolnila strožje zahteve kot druge države, ki so nastale ob razpadu bivše Jugoslavije, da bi ji bilo priznano pravo na neodvisnost.

- Že sama napoved, da se bo oporekal referendumu, s tem pa 1. marcu kot dnevu neodvisnosti, je nevzdržna. Zato, ker je mednarodna skupnost, na predlog Arbitražne komisije in z odločbo Sveta ministrov Evropske skupnosti, potrdila, da so bili izpolnjeni vsi pogoji po mednarodnem pravu in da so se državljani na legitimnem referendumu, pod mednarodnim nadzorom, brez pritiskov, izrekli o tem. Torej, oporekanje dnevu neodvisnosti 1. marca je popolnoma nevzdržno, trdi Kasim Trnka.

Izpolnjeni vsi strogi pogoji Arbitražne komisije

Trnka se spominja dogodkov iz časa pred neodvisnostjo BiH in pravi, da je bila zaradi potrebe po oceni pripravljenosti na osamosvojitev bivših jugoslovanskih republik ustanovljena tako imenovana Arbitražna komisija Konference o Jugoslaviji, ki so jo sestavljali pet predsednikov ustavnih sodišč iz petih evropskih držav, Španije, Francije, Belgije, Italije in Nemčije, torej najvišji avtoriteti s področja prava. Preverjali so, ali vsaka od teh držav-vlagateljic izpolnjuje pogoje, ki jih je zahtevala Evropska skupnost za priznanje.

In seveda, za Hrvaško in Slovenijo je Arbitražna komisija podala mnenje in rekla, da v celoti izpolnjujeta pogoje, za Makedonijo je bilo rečeno, da tudi ona izpolnjuje pogoje, vendar je Grčija postavila zadržek glede imena Makedonija in bilo je rečeno, da je lahko morebiti priznana pod imenom, ki je bilo takrat predlagano, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija - pravi Trnka.

Kar zadeva našo državo, je Arbitražna komisija podala izjemno pomembno mnenje št. 4 z dne 15. januarja 1992, v katerem je ugotovljeno, da je Bosna in Hercegovina po svoji ureditvi demokratična država, da se v njej spoštuje vladavina prava in da so zagotovljene človekove svoboščine in pravice ter da izpolnjuje vse druge kriterije, ki jih zahteva EZ. Vendar pa je Arbitražna komisija ugotovila, da se zahtevi Predsedstva in Vlade Republike Bosne in Hercegovine, s katero se zahteva mednarodno priznanje, niso pridružili predstavniki srbskega naroda.

- Iz tega komisija sklepa, da zahteva ni v celoti popolna, nato pa sledi stavek iz tega četrtega mnenja Arbitražne komisije, ki pravi: Ta stališče bi se lahko spremenilo, če bi oblasti Bosne in Hercegovine povabile vse državljane, da se brez diskriminacije in brez pritiskov na referendumu izjasnijo, ali želijo, da Bosna in Hercegovina postane neodvisna država in kot taka mednarodno priznana - trdi pravni strokovnjak Kasim Trnka.

Referendum odpravil vse dvome mednarodne skupnosti

Zaradi tega je bil organiziran referendum, na katerega so se odzvali vsi državljani Bosne in Hercegovine, tudi znaten delež Srbov, ki niso bili privrženci politike SDS. Na tem izjaševanju so imeli vsi, ki so se ga udeležili, možnost obkrožiti odgovor „ZA“ ali „PROTI“ pod vprašanjem: Ali ste za to, da Bosna in Hercegovina kot država državljanov, enakopravnih Srbov, Muslimanov in Hrvatov ter pripadnikov drugih narodov postane neodvisna in suverena država?

- Volilna komisija je 7. marca sporočila rezultate referenduma in ugotovila, da se je referenduma udeležilo več kot 64 odstotkov vseh vpisanih volivcev, od tistih, ki so se ga udeležili, pa je 99,4 odstotka glasovalo za suvereno in neodvisno Bosno in Hercegovino - se spominja velikih dni BiH zgodovine Kasim Trnka.

Spomni na zanimiv podatek, da administracija ZDA, takrat je bil na oblasti predsednik George Bush starejši, ni priznala Hrvaške in Slovenije, čeprav bi to lahko storila od 15. januarja, ko je Evropska komisija rekla, da so izpolnili vse pogoje. Čakali so rezultate za BiH. In nato so 7. aprila ZDA priznale Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo na isti dan.

Referendum in plebiscit srbskega naroda – neprimerljivo!

Tisto, kar pravni strokovnjak Kasim Trnka še posebej poudarja, je dejstvo, da se referendum o neodvisnosti BiH in plebiscit srbskega naroda o ostanku BiH v Jugoslaviji ne more na noben način izenačevati, kar pa, kot pravi, poskušajo politiki iz RS.

- Plebiscit srbskega naroda je sklical SDS. Torej, ni državni organ, ampak strankarsko telo je sklicalo plebiscit, pri čemer sta bila dva lističa za glasovanje. En listič, ki je bil modre barve, je bil namenjen Srbom. Na njem je bilo napisano vprašanje: Ali ste za to, da Srbi ostanejo v sestavu Jugoslavije? Za nesrbsko prebivalstvo, ki bi se morebiti pojavilo na tem plebiscitu, pa so bili predvideni rumeni lističi z vprašanjem: Ali ste za to, da Bosna in Hercegovina ostane v sestavu Jugoslavije? Seveda, ta plebiscit je zajel samo tista območja, kjer deluje SDS. Ni bilo nikakršnega mednarodnega nadzora. Rezultatov ni potrdil noben mednarodni organ. To pomeni, da plebiscit nima nikakršne pravne veljavnosti, čeprav ga še danes nekateri poskušajo izenačevati z referendumom - pojasnjuje Trnka.

Profesor Trnka omenja, da je Republika Bosna in Hercegovina kasneje sprejela tudi Zakon o praznikih, v katerem je 1. marec, kot drugi dan referenduma, ko je bila že jasna volja državljanov, določen kot Dan neodvisnosti Bosne in Hercegovine.

Pri tem se je v Daytonu pri razpravi o celotnem svežnju daytonskih rešitev razpravljalo tudi o vprašanju predpisov, ki so jih pred Daytonom sprejeli zakoniti organi RBiH, pa tudi predpisov, ki so jih sprejeli Republika Srbska in Hrvaška republika Herceg Bosna, saj so imeli efektivni nadzor na določenih območjih BiH.

- In nato je v Aneksu 2 k Ustavi BiH to vprašanje rešeno na naslednji način. Vsi predpisi, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo Ustave, torej Daytonskega sporazuma, ostanejo v veljavi, če niso v nasprotju z Ustavo BiH, vse dokler se z drugim zakonom in sporazumom ne reši drugače. Ker razglasitev 1. marca kot Dneva neodvisnosti po ničemer ni v nasprotju z Daytonom, potem res ni nobenega razloga, da se ta zakon postavlja pod vprašaj - zaključuje Trnka.