Karan: Model obdavčenja iger na srečo, kot ga predlagajo v FBiH, se ne uporablja nikjer na svetu

Če bo Federacija sprejela predlagane spremembe Zakona o igrah na srečo, bodo proračun FBiH čakale velike in pomembne negativne posledice. Najprej se bo zmanjšal interes igralcev za igranje v domačih legalnih stavnicah, obrnili pa se bodo na stavnice na črnem trgu in tuje spletne stavnice, kjer bodo še naprej igrali brez plačila kakršnega koli davka.
To je opozoril direktor Združenja prirediteljev iger na srečo iz Srbije, Rade Karan.

Zakon o igrah na srečo v FBiH bo na dnevnem redu Doma narodov FBiH 15. septembra. Prej je bil sprejet v Predstavniškem domu z večino glasov.

S spremembe Zakona o igrah na srečo želijo pri SDA obdavčiti z 10 odstotki vse igralce iger na srečo ob vplačilu in z 10 odstotki ob izplačilu morebitnega dobitka. To obdavčenje bi veljalo za vse igralce iger na srečo, razen za tiste, ki igrajo na avtomatih. Avtomatov pa je le v Loteriji BiH. To bo domače prireditelje iger na srečo, trdijo lastniki domačih stavnic, postavilo v neugoden položaj v primerjavi z avtomati, ki so v lasti avstrijskega podjetja Novomatic, ki jih Loterija BiH le najema.

- Najbolje je, da se ta izjemno škodljiv in retrograden Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo v FBiH umakne iz postopka – meni Karan.

Kakšne učinke lahko pričakujejo zasebni prireditelji, če bodo v FBiH sprejete predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o igrah na srečo?

Karan: Bistvo napovedanih sprememb veljavnega Zakona o igrah na srečo je v dejstvu, da se uvaja obdavčenje vseh vplačil po stopnji 10 odstotkov, kot tudi obdavčenje vseh dobitkov pri stavah, prav tako po stopnji 10 odstotkov. Če bodo takšne spremembe sprejete, zasebne prireditelje v FBiH, pa tudi proračun FBiH čakajo velike in pomembne negativne posledice. Najprej se bo zmanjšal interes igralcev za igranje v domačih legalnih stavnicah, obrnili se bodo na stavnice na črnem trgu in tuje spletne stavnice, kjer bodo še naprej igrali brez plačila kakršnega koli davka. To bo neizogibno vodilo v zaprtje številnih vplačilnih mest, celo v ukinitev posameznih prirediteljev in na koncu v izgubo več tisoč delovnih mest.

Od pričakovanega povečanja proračunskih prihodkov od iger na srečo ne bo nič. Nasprotno, model obdavčenja iger na srečo, kot ga predlagajo v FBiH, bo povzročil drastičen padec proračunskih prihodkov. Zato, ker je škodljiv, se takšen model obdavčenja ne uporablja skoraj nikjer na svetu.

Kakšne so evropske izkušnje z obdavčenjem iger na srečo. Kako je to urejeno v državah EU?

Karan: Ko gre za obdavčenje dobitkov pri stavah po stopnji 10 odstotkov, moramo poudariti, da podoben davek ne obstaja nikjer na svetu. Na primer, obdavčenje dobitkov pri stavah sploh ne obstaja v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji, Češki, Estoniji, Litvi, Slovaški, Španiji, Danski, Irski, Finski, Norveški, Švedski, Belgiji itd.

Uvajanje 10-odstotnega davka na vsa vplačila je prav tako v nasprotju z evropsko prakso. Skoraj vse evropske države so glede tega davka sprejele model, po katerem se po določeni stopnji obdavči bruto dohodek, torej razlika med skupnim vplačilom in skupnim izplačilom. Model, po katerem se obdavčujejo vsa vplačila, torej obdavčuje celoten promet, je opuščen, ker preprosto ne deluje v dejavnosti prirejanja iger na srečo in je škodljiv za proračunske prihodke.

Od skupnega vplačila prirediteljem po izplačilu dobitkov ostane približno 10 odstotkov, in to predstavlja bruto dohodek, iz katerega se plačujejo davki, plače, najemnine, dobavitelji, komunala, telekomunikacije itd. Zato so v razvitih državah opustili davek na vplačilo oziroma davek na promet. Preprosto, prireditelji ne živijo od vplačila, ampak od razlike med vplačilom in izplačanimi dobitki. Zato so tudi absurdne zgodbe o enormnem prometu v stavnicah v FBiH.
 

V praksi bi bilo to enako, kot če bi v bankah sešteli vsa vplačila in prišli do zneska več sto milijard in nato uporabili davčno stopnjo 10 do 15 odstotkov. Potem bi bila FBiH ali država, ki bi uporabila takšen model, najbogatejša na svetu. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali bi potem kdo sploh plačeval preko banke? Odgovor je preprost - ne!

Državljani ne bi mogli plačevati 10-15 odstotkov davka na vsako transakcijo in bi hitro zapustili banke, tako kot se bo zgodilo s stavnicami, če bodo predlagani zakonski ukrepi sprejeti.

Narava posla v bankah, zavarovalnicah ali stavnicah je takšna, da se »en in isti« denar obrne večkrat v dnevu ali mesecu, zato je dejanski promet v stavnicah v FBiH desetkrat manjši, kot ga prikazujejo nekateri politiki.

Obstaja kje model obdavčenja, podoben temu, ki ga zagovarjajo v FBiH?

Karan: Na žalost, podoben model obstaja na Hrvaškem. S spremembami Zakona o igrah na srečo na Hrvaškem so pred manj kot dvema letoma uvedli davek na vse dobitke pri stavah. Posledice uporabe te rešitve so katastrofalne. Prišlo je do enormnega padca prometa v stavnicah in kot posledica tega do padca proračunskih prihodkov Hrvaške. Preprosto, igralci so se obrnili tja, kjer ni davka, torej na tuje spletne stavnice, avtomate in črni trg. Hrvaška je spoznala svoje napake in pripravlja spremembe zakona, s katerimi bi bolje uredila svoje tržišče, povečala proračunske prihodke, razvila načela konkurence brez monopola, preprečila odliv denarja iz države in povečala število delovnih mest.

Za razliko od Hrvaške, kjer zakonodajalec še ni popravil svojih napak, imamo primer Črne Gore. Tam so pred nekaj več kot letom dni sprejeli zakonsko rešitev, po kateri so bili obdavčeni vsi dobitki od iger na srečo. Po manj kot letu dni uporabe, ki je privedla do drastičnega padca proračunskih prihodkov, je črnogorsko Ministrstvo za finance priznalo svojo napako in v Parlament poslalo predlog za ukinitev škodljivega zakona. Parlament Črne Gore je 29. 12. 2015. leta ukinil določbo o obdavčitvi vseh dobitkov.

Srbija se je, kot skoraj vse evropske države, odločila za davek na bruto dohodek, torej za davek na razliko med skupnim vplačilom in skupnim izplačilom, in to po stopnjah 5 in 10 odstotkov, odvisno od vrste igre na srečo.

Ponovno želimo poudariti, da davka na promet, torej obdavčitve vseh vplačil, ne obstaja več nikjer na svetu. Vrnitev k stari in slabi rešitvi, torej uvedba davka na vsa vplačila, je popolnoma neracionalna, saj so vsi, ki so imeli davek na promet, od takšnega modela obdavčenja odstopili. Ta model je izjemno škodljiv, najprej za državni proračun, nato pa tudi za celotno industrijo iger na srečo.

Lekcija iz regionalnih izkušenj je preprosta: »FBiH se mora učiti na tujih, ne na svojih napakah«.

Kakšna rešitev je po vašem mnenju najboljša v tej situaciji v FBiH glede predloga sprememb in dopolnitev Zakona o igrah na srečo?

Karan: Pričakujemo, da bodo oblasti v FBiH upoštevale tako evropske kot regionalne izkušnje glede obdavčenja iger na srečo. Najbolje je, da se ta izjemno škodljiv in retrograden Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo umakne iz postopka. Če je treba Zakon o igrah na srečo spremeniti, potem je to treba storiti na normalen, reden in predpisan način. Sprejemanje zakonov čez noč v ozkem krogu ljudi nikoli in nikjer ni prineslo dobrih rešitev.

Pravimo, najbolje je, da se ta predlog umakne in da zvezno ministrstvo za finance ustanovi delovno skupino, sestavljeno iz davčnih in finančnih strokovnjakov, pa tudi prirediteljev. Delovna skupina bi izdelala Osnutek zakona, o katerem bi potekala obsežna javna razprava ter izvedla analiza učinkov predlaganih rešitev.

Prepričani smo, da bi na ta način prišli do zakonskih rešitev, ki bi bile v interesu države in prirediteljev ter v interesu igralcev. Zakone naj sprejema stroka, ne politika, in sicer v interesu države in ljudstva.