Karamustafić trdi: Tri dokazi potrjujejo, da ni bil atentat na Seferja Halilovića! Video

Tri jasni dokazi, do katerih sem prišel, potrjujejo uradno verzijo zgodbe, da žena generala Seferja Halilovića in njen brat nista bila ubita v atentatu, ampak v eksploziji granate, ki je prišla s srbskih položajev, pravi v pogovoru za bosansko-hercegovinsko novinarsko agencijo Patria (NAP) Suad Karamustafić, preiskovalni novinar iz Sarajeva.

V preteklem obdobju je, kot pravi, preiskoval ta primer in prišel do spoznanj, dokumentov in izjav iz treh neodvisnih virov, ki skoraj zagotovo ovržejo trditev o tem, kako je družina generala Halilovića umrla v likvidaciji.  

- Pogovarjal sem se z dvema akterjema dogodkov tistega 7. julija 1993, ki se ne poznata, a imata v bistvu enako pričanje, in prišel sem do overjenega dokumenta poveljstva 1. korpusa Armade RBIH s podpisom pokojnega Mustafe Hajrulahovića Talijana, ki potrjuje, da je bil tisti dan zabeležen sovražni obstrel, in da je lahko ta zadel tudi stanovanje generala Halilovića – pravi Karamustafić.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine, po navedbah medijev, že nekaj časa vodi ponovno preiskavo o tem primeru, o katerem so mediji pisali, da je povezan z dejavnostmi enote MUP RBIH za posebne namene „Ševe“. Preiskavo, neuradno, vodi tožilec Oleg Čavka, za izvedenstvo pa je bil angažiran prof. dr. Berko Zečević s Fakultete za strojništvo v Sarajevu. Družina Halilović meni, da obstajajo dovolj dokazov, da gre za atentat, in zahteva izvedbo nove preiskave.

Karamustafić pravi, da je med svojim novinarskim delovanjem in preiskavo primera, ki v javnosti že dolgo časa vzbuja veliko pozornost, prišel do koristnih spoznanj. Navaja vsebino dokumenta, ki ga je podpisal Talijan.

- V Dnevnem bojnem poročilu poveljstva 1. korpusa ARBiH z dne 7. 7. 1993, št. 05/6-360, med drugim piše, da je „močnejše topniško delovanje sovražnik izvajal z ognjene položaja na Blagovcu, Tukovih (Rajlovac) in Krivoglavcih po širšem območju Visa in Orlića, pri čemer je uporabljal MB 82 mm, havbice 105 mm in 155 mm. Nekaj granat je bilo usmerjenih v smeri mesta proti širšemu območju Koševskega brda“ – pravi Karamustafić, ki citira dokument, do katerega ima vpogled. 

Trditve iz tega uradnega dokumenta, ki je bil sestavljen na dan eksplozije, so v nasprotju z „atentatno teorijo“, ki jo v zadnjem času promovirata general Halilović in njegov sin Semir. Po njunem mnenju agresorska artilerija tistega dne ni delovala po Sarajevu.

Zanesljivost tega dokumenta, kot poroča Karamustafić, in podatkov v njem, poleg podpisa takratnega poveljnika 1. korpusa ARBiH Mustafe Hajrulahovića Talijana, potrjuje tudi izjava Asima Delića, ki je bil tisti dan pomočnik dežurnega častnika 1. korpusa, pokojnega Fahre Šarića. Karamustafić se je z njim pogovarjal v Sarajevu in zabeležil video izjavo, ki si jo lahko ogledate tukaj

Delić na posnetku pravi:

„Med spornimi dogodki, o katerih pišeta Sefer Halilović in njegov sin Semir, so granate priletele z ognjene položaja Tukovi preko kote 850 na Žuči. Kot pomočnik dežurnega častnika sem prejel obvestilo z opazovalnice kote 850, da je šest granat preletelo mimo njih. Po tem sem prejel poročilo iz poveljstva 1. slavne brigade iz Velešića, da so štiri granate padle, dve v območje Velešića, dve pa na Koševsko brdo. Manjkali“ sta mi dve granati, ki sta bili evidentirani na koti 850, vendar je kmalu zatem dežurni Šarić, ki se je vrnil v stavbo, potem ko je bil doma, rekel, da sta dve granati padli na Ciglane.“

Poleg potrjevanja dokumentiranih podatkov, da so sovražni veliki kalibri delovali tisti dan, Delić pravi, da je eden od dveh havbičnih projektilov, ki sta preletela kote na Žuči in priletela na Ciglane, bil usoden za Semirovo mamo Medih in njenega brata.

- Delić to dokazuje zelo enostavno: z ravno črto, ki če jo potegnemo iz smeri artilerijskega položaja VRS na Tukovih proti koti 850, njen podaljšek, ki kaže na prelete granat čez položaje na Žuči, kjer so jih opazili in zabeležili v dnevnik tamkajšnje opazovalnice, vodi proti Ciglanam, kjer je stanovanje Halilovića – pripoveduje Karamustafić.

Mapa, na kateri so narisane poti granat po Delićevi izjavi

Delić se, navaja Karamustafić, je odločil za to pričanje, da bi potrdil točnost izjave brigadirja Armade RBIH Vehbije Karića, ki je v prejšnji izjavi, dani letos, opisal okoliščine, zaradi katerih je prišel na kraj eksplozije, in opomnil na rezultate ogleda, ki ga je opravil manj kot mesec po tragediji na terasi Halilovića.

Karić je, kot pravi, na vztrajanje Seferja Halilovića, da prav on opravi ogled, z balistično analizo ugotovil, da je eksplozija nastala zaradi prihoda granate prav iz smeri Rajlovca (Tukovi), in potrdil, da je na kraju samem na stenah videl sliko razpršenih gelerejev, ki nedvoumno kažejo na eksplozijo havbičnega projektila. Posnetek Karićeve izjave, do katerega je prišel Karamustafić, si lahko ogledate tukaj.

„Seferju je bil cilj, da si jaz to ogledam in da mu bo dovolj, kar mu bom povedal. Imel je zaupanje, da ne bom zgrešil nobene balistične ali strokovne dejstva. (...) Na podlagi spoznanj, ki sem jih imel iz balistike, teorije in pravil streljanja, sem zaključil, da je ta granata prišla iz smeri Rajlovca. (...) Vsako drugo možnost sem izključil. (...) Na sliki razpršenih artilerijskih granat 60 odstotkov delcev gre levo in desno, naprej jih gre 20 odstotkov in 20 odstotkov nazaj – celotna ta slika se je manifestirala na steni. Torej, morala je priti, ne pa biti prinesena in nameščena v cvetlični lonec, priletela je iz smeri Rajlovca. Izmeril sem azimut, ga obrnil, uporabil vrsto drugih spoznanj in prišel do zaključka ter naslednji dan napisal Seferju poročilo“, je med drugim dejal Karić, ki se je spominjal podrobnosti ogleda s začetka avgusta '93. Karić dodaja, da je takrat zaključil, da je bil general Halilović zadovoljen s sestavljenim poročilom.

Karamustafić pripomni, da dokument iz vojaškega arhiva, video pričevanja pomočnika dežurnega častnika poveljstva 1. korpusa Armade RBIH Asima Delića in artilerijskega balistika brigadirja Vehbije Karića po vsemu sodeč tvorijo trikotnik, ki je poln pomembnih informacij, ki se medsebojno dopolnjujejo, potrjujejo in ujemajo.

- Z obratom trditev o apstiniranju agresorske artilerije po urbani coni Sarajeva, jasno določanje smeri in poti granat, ob ujemanju mnogih podatkov iz različnih virov, na katere smo naleteli med našim raziskovanjem, bistveno zamajejo več stebrov teorije, da je smrt žene načelnika štaba vrhovnega poveljstva ARBiH Seferja Halilovića in njenega brata rezultat poskusa atentata na generala, za katerim je stalo takratno državno in vojaško vodstvo RBIH. Vse to postavlja pod vprašaj resnost ideje, da smo si sami postavljali bombe in prirejali atentate svojim generalom – pravi Karamustafić.