Karadžićev sosed: Sarajevo mu je dalo vse, on pa ga je raztrgal

Želim si, da bi ga ponovno srečala in ga vprašala: 'Radovan, zakaj si to storil.'
Izeta Bajramović je bila pred vojno soseda Radovana Karadžića.

Njen sosed je bil prvi predsednik Republike Srbske in nekdanji vodja Srbske demokratske stranke (SDS).

Nekdanji bosanski Srb Radovan Karadžić bo slišal dokončno sodbo glede svoje vloge v bosanski vojni.

V enem od zadnjih preostalih primerov iz razpada Jugoslavije bodo sodniki ZN v Haagu odločali o Karadžićevi pritožbi zoper obsodbo iz leta 2016 zaradi genocida in vojnih zločinov ter njegovo 40-letno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici, množičnega preganjanja Bošnjakov in Hrvatov, teroriziranja sarajevskih državljanov z obstreljevanjem in ostrostrelci ter zajetja članov UNPROFORja kot talcev.

Med vojno je bilo Sarajevo pod obleganjem 1.425 dni, kar je najdaljše obleganje v zgodovini sodobnih vojn in najdaljše obleganje enega mesta doslej. Trajalo je 44 mesecev, od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996, kar je 3-krat dlje kot obleganje Stalingrada. V povprečju je bilo dnevno izstreljenih 329 projektilov. Med obleganjem je bilo ubitih skupno 11.541 ljudi, vključno z 1.601 otrokom.

Dan pred sodbo je bilo v Sarajevu 'posel kot običajno'.

 

Foto: Armin Durgut / PIXSELL

Na ulici Sutjeska, na številki 2, kjer je Karadžić živel do vojne, je še vedno nekaj njegovih nekdanjih sosedov. 

Izeta Bajramović je lastnica slaščičarne, ki je tam od leta 1949. Karadžić je tja vsako jutro hodil po svojo baklavo.

- Vsakič je pojedel 4 baklave, mislim, da mu je ustrezalo pojesti toliko zaradi visoke vsebnosti kalorij in energije, pravi Izeta.

V Izetini slaščičarni sedi še nekaj nekdanjih sosedov obtoženca iz Haaga, vendar o njem ne želijo govoriti.

- Karadžić je prišel iz Črne gore v Sarajevo, ko je bil star 14 let. To je bilo v šestdesetih letih. Bil je tih in skromnega videza. Vpisal se je na srednjo medicinsko šolo. Zasmilili smo se mu, zato smo mu začeli pomagati. Nato pa je jeseni njegova mama pošiljala mlečne izdelke, kot je sir, ki so ga pridelovali v njegovi vasi, pripoveduje Bajramovićeva in se spominja, da je Karadžić postopoma začel kazati željo po pozornosti in prevladi v družbi, čeprav takrat ni pokazal nobenih znakov ekstremizma.

Njo je prijetno nagovarjal z 'hadzinica' (ženska, ki je bila na romanje v Meko).

- Karadžić, ali pa Radovan, kot smo ga klicali, je živel v skupnem domu za študente. Njegova žena Ljiljana Zelen je takrat živela na Sutjeski 2, na naši ulici, zato se je Radovan, ko sta se poročila, preselil k njej in tako sva postala soseda. Kasneje, ko je postal zdravnik, sta se preselila v stanovanje v mansardi in tam sta živela od takrat naprej, pripoveduje Izeta svojo zgodbo.

Na istem naslovu, kjer je živel do vojne, je še vedno prazno stanovanje tega obtoženca iz Haaga. V isti stavbi je stanovanje Ljiljanine sestre, ki ga občasno obišče njena hči, ki je po vojni diplomirala na medicinski fakulteti v Sarajevu.

- Ne vem, kaj naj rečem. Sarajevo mu je dalo vse, on pa ga je raztrgal in ubil vse te ljudi in otroke, pravi Izeta Bajramović.

Branje sodbe za Karadžića se bo začelo danes ob 14.00.