Karadžić je vložil pritožbo na obsodilno sodbo

Nekdanji predsednik Republike Srbske Radovan Karadžić je pri Mehanizmu za mednarodna sodišča vložil pisno pritožbo na sodbo, s katero je bil obsojen na 40 let zapora zaradi genocida v Srebrenici in zločinov v BiH.

V 238-stranskem podnesku je Karadžić navedel 48 „bistvenih in postopkovnih napak sodnega senata“, ki so po njegovem mnenju privedle do tega, da je bil marca letos spoznan za krivega, je poročal BIRN, povzema NAP.

Karadžić meni, kot je navedeno v podnesku, da je „napačen postopek privedel do nepoštenega izida“.

• Če se ne bodo popravile, bodo sojenja z napako in nepoštene sodbe, kot je moja, le pospešile beg držav, kot sta Južna Afrika in Rusija, od mednarodnega pravnega sistema, ker je sistem politiziran in temelji na dvojnih merilih. To bi lahko uničilo možnost za mednarodno pravico – je dejal Karadžić v pisni pritožbi.

Haško sodišče je marca obsodilo Karadžića na 40 let zapora, s čimer ga je spoznalo za krivega genocida v Srebrenici in zločinov proti človečnosti, storjenih nad Muslimani in Hrvati med vojno v 20 občinah, teroriziranja državljanov Sarajeva in zajetja pripadnikov UNPROFOR-ja za talce.  

V delu pritožbe, ki se nanaša na genocid v Srebrenici, je Karadžić navedel, da „še nikoli ni bila resnejša obsodba na tako slabih temeljih“. Po Karadžićevih besedah je sklep sodnega senata, da je sodeloval pri umorih ujetnikov v Srebrenici na podlagi nejasnega prestreženega pogovora, „negotov, neutemeljen in napačen“.

Karadžić se je pritožil tudi na del sodbe, s katerim je bil spoznan za krivega teroriziranja državljanov Sarajeva.

V delu sodbe, s katerim je bil spoznan za krivega zločinov na območju 20 občin v BiH, se je Karadžić pritožil, da so bile njegove izjave o „politični avtonomiji“ napačno razlagane, da bi se prišlo do sklepa o etničnem čiščenju, ter dodal, da je bila teorija združenega zločinskega podviga napačno uporabljena.

Poleg navedb o dokazih se je Karadžić pritožil tudi na sam postopek, navajajoč 26 razlogov, zaradi katerih so, kot trdi, kršene njegove pravice.

Karadžić je navedel tudi, da so bile njegove pravice kršene, glede na to, da senat ni odredil Ratku Mladiću, naj odgovori na vprašanja, ko je bil poklican kot priča. Mladiću sodijo za enake zločine kot Karadžiću, trenutno pa poteka izrekanje zaključnih besed haaškega tožilstva.

Haaško tožilstvo je prav tako vložilo pritožbo na Karadžićevo sodbo in zahtevalo, da se ga spozna za krivega genocida, storjenega leta 1992.

Karadžić in haaško tožilstvo bosta do konca februarja vložila odgovora na pritožbe nasprotne strani. Ustno izrekanje pritožb naj bi potekalo spomladi 2018, končna sodba pa se pričakuje leto kasneje.