'Karadžić je Sarajevo spremnil v taborišče na prostem, a mesto še vedno sprejema vse dobre ljudi'

(Patria) - Predsednica Združenja civilnih žrtev vojne Kantona Sarajevo Senita Imamović pričakuje dosmrtno kazen za Radovana Karadžića, ki jo bo haaško sodišče izreklo v sredo. Nekdanjega predsednika Republike Srbske, entitete v BiH, Radovana Karadžića je haaško sodišče nepravnomočno obsodilo na 40 let zapora, razglasivši ga za krivega genocida v Srebrenici, preganjanja Bošnjakov in Hrvatov po vsej BiH, teroriziranja prebivalstva Sarajeva z dolgotrajnim obstreljevanjem in ostrostreljenjem ter jemanja pripadnikov UNPROFOR-ja za talce.

Na to sodbo je Karadžić vložil pritožbo, prav tako pa je to storilo haaško tožilstvo, ki je zahtevalo, da se ga spozna za krivega tudi genocida v še sedmih občinah in da se ga obsodi na dosmrtni zapor. Prva obtožnica proti Karadžiću je bila potrjena julija 1995. Leta. Arendirali so ga v Srbiji julija 2008. Leta, sojenje pa se je začelo oktobra 2009. Leta. Haaško sodišče bo jutri izreklo končno sodbo nekdanjemu vodji Srbske demokratske stranke (SDS) in nekdanjemu predsedniku Republike Srbske.

Imamović opozarja, da je bilo Sarajevo med vojno 1.425 dni v obleganju, kar je najdaljše obleganje v zgodovini sodobnega vojskovanja in najdaljše obleganje katerega koli glavnega mesta doslej. Trajalo je 44 mesecev, v katerih je bilo ubitih 11.541 civilistov, od tega 1.601 otrok.

„Imeli smo nezaslišano barbarstvo, ki je ves svet zavilo v žalost, a fašističnih politik tega zla se niso odrekli niti danes,“ pravi Imamović, ki zanikanje in tajenje zločinov prav tako imenuje zločin. Opozarja, da je bilo Sarajevo med okupacijo popolnoma uničeno, da je bilo taborišče pod milim nebom, a da bi te rane, je sporočila, veliko hitreje zacelile, če bi Sarajevo danes obravnavali kot odprti muzej žrtvi in opomin vsem narodom, da nikoli več ne smejo dovoliti, da jih kdo uvede v spopade.

„Sarajevo je prestalo trpljenje, a je spet dovolj veliko, da je pripravljeno ponuditi roko sprave,“ je dejala Imamović