Kancler Friedrich Merz želi spremeniti Nemčijo in njeno vlogo na Zahodu

Piše: Armin Sijamić

Friedrich Merz je bil izvoljen za kanclerja. Nemčija je tako dobila novo vlado v času, ko so spremembe v tej državi nujne in ko mnogi v Evropi pričakujejo njeno aktivnejšo vlogo.

Z nepredvideno dramo v Bundestagu je Nemčija včeraj dobila vlado, kot je bilo pričakovati. Friedrich Merz, vodja Krščansko-demokratske unije (CDU), ki je v zavezništvu s CSU, bo deseti kancler Zvezne republike Nemčije, v koaliciji s socialdemokrati (SPD). Merzov kabinet bo imel osemnajst članov. CDU in SPD bosta imela po sedem ministrov, CSU pa tri.

Za koalicijo, glede na rezultate februarskih volitev, stoji 328 poslancev v Bundestagu, vendar se ta številka lahko razlikuje. Namreč, Merz je dobil podporo šele v drugem krogu, potem ko je po prvem krogu glasovanja dobil 310 od potrebnih 316 glasov, kar je bil zgodovinski precedens. Nekateri poslanci omenjene koalicije niso podprli nove vlade. Nekateri nemški mediji navajajo, da vseh osemnajst prihaja iz CDU, nekateri pa, da iz SPD. V drugem krogu je Merzova vlada dobila 325 glasov.

Proti AfD

Včerajšnje glasovanje v Bundestagu je bilo tajno in Merzu je prineslo neprijetno presenečenje in težak udarec. „Osemnajst upornikov“, „čista blamaža“, „poterjen“ Merz, „strmoglavljen iz lastnih vrst“, so le nekatere ocene, ki so jih včeraj izrazili nemški mediji.

Vendar pa je glasovanje pokazalo, da ima nemška politika kompakten elito, ki še vedno ni pripravljena narediti sprememb niti pod pritiskom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Glasovanje za vlado v drugem krogu je pokazalo, da velja dogovor, da se Alternativi za Nemčijo (AfD) ne dovoli vstopiti na oblast.

/qpost/390943

Nemčija izbira novo vlado in odloča o kakovosti odnosov z Washingtonom

Piše: Armin SijamićNemčija v nedeljo izhaja na verjetno najpomembnejše in najbolj negotove volitve v tem stoletju, saj nikoli prej se ni zgodilo, da bi ena stranka imela dobre možnosti, da spremeni obstoječi sistem in da za to dobi podporo največ

Zavrnitev Merza in ostalih, da v oblast uvedejo AfD, je prvi velik poraz Trumpove administracije v prizadevanjih, da Zahod uredi po svojih željah. Za AfD so se postavili ameriški podpredsednik JD Vance, državni sekretar Marco Rubio in najbogatejši človek na svetu Elon Musk.

Ta trojica ni izbirala žalitev na račun Nemčije, še posebej po odločitvi Berlina, da AfD označi kot ekstremistično desničarsko entiteto. Prejšnji teden je Rubio na družbenem omrežju X to odločitev poimenoval „prikrita tiranija“. Dejal je, da je „Nemčija pravkar dala vohunski agenciji nova pooblastila za nadzor opozicije“ in Berlinu sporočil, da „mora spremeniti smer“. Vance se je pridružil kritiki Berlina, Musk pa mesece preko svojega družbenega omrežja X in na druge načine podpira AfD.

Nemško zunanje ministrstvo je na kritike Rubija odgovorilo, da je to „demokracija“ in da je bila odločitev sprejeta po „temeljiti in neodvisni preiskavi za zaščito našega Ustava in vladavine prava“. Navedli so, da so se naučili iz svoje zgodovine „da je treba desničarski ekstremizem ustaviti“.

/qpost/330774

Razprava o prepovedi AfD v Nemčiji bi lahko spremenila politično sceno Zahoda

Piše: Armin SijamićV Nemčiji del vladajočih politikov želi prepovedati delovanje stranke AfD (Alternativa za Nemčijo). Toda ta prepoved ne bi bila le obično izločanje neke stranke, saj AfD trenutno uživa ogromno popularnost. Razprava o prepovedi A

Za boljšo Nemčijo z enakimi politikami

Upiranje nemške politične elite uradnemu Washingtonu na odprt način ni pogosto. Toda ta pristop potrebuje nadaljevanje, v tem primeru politično figuro, ki bo narisala obrise nemške politike na domačem in mednarodnem načrtu, saj je Nemčija v krizi in dokaz temu je AfD. Del volivcev je svoj gnjev do glavnih političnih strank izrazil tudi s podporo tej stranki.

Od začetka ruske agresije na Ukrajino februarja 2022. leta, Nemčija tone iz krize v krizo. V prvih dneh ruske agresije uradni Berlin ni znal ravnati. Nekateri njihovi ukrepi so Ukrajino pričakali z neverico, kot je odločitev, da Kijevu pomagajo s pošiljanjem vsega, razen orožja. Toda, ko se je ameriški predsednik Joseph Biden odločil zbrati na desetine držav v skupino, ki bo pomagala Ukrajini, Nemčija postane eden od voditeljev. Na koncu so prekinili ekonomske vezi z Rusijo, sebe oropali poceni energentov in se lotili krepitve nemške vojske.

/qpost/310103

Nemčija spreminja svojo zunanjo politiko, modernizacija vojske je del načrta

Piše: Armin SijamićSredi prejšnjega meseca je poveljnik nemške vojske general Alfons Mais dejal, da bo njegova država do leta 2025 imela najbolje opremljeno divizijo na evropskem kontinentu, po tem pa bo modernizirala tudi ostale sile. Rani

Merzov kanclerski mandat naj bi bil nadaljevanje politike Olafa Scholza, ki je bil prisiljen k naglemu zasuk v domači in zunanji politiki. Merz je prav tako prisiljen k nekaterim stališčem. Washington mu veliko zamera, z Moskvo so vezi slabe, evropski zavezniki pa od uradnega Berlina zahtevajo, da bo eden od voditeljev nove evropske politike.

Po imenovanju Merza je eden prvih, ki mu je čestital, bil francoski predsednik Emmanuel Macron. „Na nas je, da naredimo francosko-nemški motor močnejši kot kdajkoli“, in „pospešimo našo evropsko agendo za suverenost, varnost in konkurenčnost“, je napisal v nemškem jeziku.

Merzov pečat

Merz bo za zdaj nadaljeval politiko Nemčije do Ukrajine in Rusije, kot tudi Macron ni pripravljen brezpogojno slediti Trumpu in se zaveda, da to pomeni večjo avtonomijo na Zahodu. V svojem prejšnjem političnem delovanju se je izkazal kot kritik Vladimira Putina, Trumpove administracije in Kitajske.

Zato mora Merz voditi bolj neodvisno zunanjo politiko in vztrajati pri svojem stališču, da mora Evropa okrepiti obrambo, da bi zmanjšala odvisnost od Nata, oziroma od Združenih držav Amerike. To je naloga za obrambnega ministra Borisa Pistoriusa, ki je bil na tem položaju v prejšnji vladi in ki vodi ambiciozen projekt krepitve nemške vojske.

Da Merz namerava voditi bolj neodvisno zunanjo politiko, nakazuje tudi to, da bo vodja diplomacije Johann Wadephul, minister za Evropo pa Gunther Krichbaum, oba člana CDU. CDU bo po mnogo letih imel vodjo diplomacije, kar nakazuje, da bi Berlin lahko zagovarjal tudi nekatere ideje, ki niso bile blizu bivši ministrici iz vrst Zelenih Annaleni Baerbock.


Johann Wadephul: Novi vodja nemške diplomacije

Merz se je prej dokazal tudi kot proameriško usmerjen politik, zagovornik atlantizma, Nata, Evropske unije in združenega Zahoda, kot zagovornik ekonomskega liberalizma in kapitalizma na splošno. To pomeni, da bi lahko spopad s Trumpovo administracijo in njegovimi privrženci prav na teh linijah potekal, saj Merz meni, da mora Zahod še naprej zagovarjati svoje glavne ideje.

Na koncu, ozrimo se na Balkan, ki ni blizu vrha Merzovih prioritet. Toda njegova politika na Balkanu bi se lahko testirala. Namreč, če je proti Putinu, potem je proti tudi njegovim balkanskim krakom. Če je za združeno Evropo in Zahod, potem mora to pokazati tudi na Balkanu. Vodja diplomacije Wadephul je sodeloval z visokim predstavnikom Christianom Schmidtom in ga podpiral, ko je prišel v Bosno in Hercegovino. Ekonomska politika Berlina bo imela vpliv na te države, močno ekonomsko povezane z Nemčijo, kar Merza dela pomemben dejavnik na Balkanu.