Kamarat: Uspeh je, če cepivo ublaži simptome COVID-a, cepite se proti gripi

SARAJevo, (Patria) - Vodilni nemški imunolog Thomas Kamrat je "navdušen" nad hitrostjo razvoja cepiva proti koroni, vendar dodaja, da ne gre pričakovati čudežev.

V pogovoru za DW Kamrat priporoča tudi cepljenje proti sezonski gripi.

V dirki za iskanje cepiva proti virusu sodeluje več kot 170 laboratorijev. Sedem jih je doseglo končno fazo kliničnega testiranja. Postopki, ki običajno trajajo leta, se zdaj odvijajo z rekordno hitrostjo. Gre namreč za življenje in smrt, denar in moč.

Toda ali je sploh mogoče govoriti o kakršnih koli lovorikah? Je cepivo res rešitev za vse, kot se pogosto govori v javnih razpravah?

"Osebno bi bil zadovoljen, če bi obstajalo varno cepivo, ki bi ga bilo treba vsaki dve leti osvežiti, vendar bi imelo močan vpliv na potek bolezni," pravi znani nemški imunolog Thomas Kamrat.

"Morda cepivo ne bo preprečilo kihanja ali drugih lažjih simptomov. Vendar pa je najmanj, kar se pričakuje, da prepreči respiratorno odpoved in hude poškodbe organov. Če bi cepivo uspelo le spremeniti potek bolezni, ki vodi v smrt, v blažjo obliko, bi bil to zame uspeh. Vse več od tega bi bil zelo velik uspeh," pravi Kamrat v intervjuju za DW.

Ni prehitro?

Razvoj cepiva je tudi prvovrstno politično vprašanje. Rusija je pohitela z odobritvijo cepiva, ameriški predsednik Donald Trump pa meni, da ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) namerno ovira razvoj cepiva, da bi preprečila predsedniku, da bi se pred koncem mandata izkazal kot uspešen bojnik proti pandemiji.

Thomas Kamrat, ki je direktor Inštituta za imunologijo na Univerzitetni kliniki v Jeni in predsednik Nemškega društva za imunologijo, pravi, da ni skeptičen, ampak "navdušen" nad hitrostjo razvoja cepiva.

Sicer pa traja približno deset let, da cepivo pride v množično proizvodnjo, rekorder pa je za zdaj cepivo proti eboli, ki se je pojavilo po petih letih dela.

"In zdaj je vse še hitreje," pravi Kamrat in dodaja, da se kljub temu ni začelo z ničle, saj je že znano, kateri protein je dober odgovor na SARS viruse, kitajski znanstveniki pa so že januarja na splet naložili zaporedje virusa.

"Hitrost celotnega procesa povečuje dejstvo, da se koraki, ki so sicer potekali eden za drugim, zdaj odvijajo vzporedno. Na primer, že zdaj se gradijo proizvodni obrati za cepiva, ki morda nikoli ne bodo obstajala," navaja znanstvenik.

"Vendar pa nikakor ne sme priti do tega, da bi varnostni testi postali bolj ohlapni kot običajno! Kolikor je situacija težka, so simptomi pri 80 odstotkih ljudi, če jih sploh imajo, precej blagi. To pomeni, da moram biti, če se cepim proti nečemu takšnemu, zelo prepričan, da ne bo nastala nobena škoda! Navsezadnje cepivo dajemo zdravim ljudem," opozarja Kamrat.

"Imuniteta črede - kamena doba"

Ob komentiranju posameznih prizadevanj za prekuževanje družbe, torej da se okužba ciljno počasi širi, da bi se pridobila čredna imunost, nemški imunolog pravi: "Če pogledate, kakšne stopnje okužbe bi bile potrebne in kakšna bi bila smrtnost, potem je to metoda iz kamene dobe."

Nedavna novica iz Hongkonga, da je mogoče dvakrat zboleli za koronavirusom, je razpravo naredila nepotrebno: "Zdaj moramo izhajati iz tega, da imunost ne traja vse življenje. Zato upam, da nihče več ne bo zagovarjal čredne imunosti. Čredna imunost se doseže s cepljenjem," je kategoričen Kamrat.

Pred to jesenjo priporoča cepljenje proti gripi.

"Po eni strani zaradi osebne zaščite, saj še ne vemo, ali bo imunski sistem zaradi gripe v taki meri oslabljen, da bo postal bolj dovzeten za covid. Po drugi strani pa, da se ne bi preobremenil zdravstveni sistem. Tudi gripa je povezana z določeno smrtnostjo. Simptomi so lahko podobni, tako da v bolnišnici ni mogoče takoj razlikovati, ali gre za gripo ali covid 19," pojasnjuje nemški imunolog.

Ko in če bo cepivo proti koroni prispelo, Kamrat upa, da bo učinkovito pri starejših ljudeh.

"Takrat bi cepivo najprej morali dobiti starejši ljudje in tisti, ki že imajo zdravstvene težave. Prav tako tisti, ki so še posebej izpostavljeni in pri katerih obstaja visoko tveganje, da bi lahko širili virus. Mlad, zdrav človek, ki živi v gozdni koči, je verjetno zadnji, ki bi ga bilo treba cepiti," zaključuje imunolog v pogovoru za DW.