Kako Vučić preko Milatovića nadzoruje razdelitev resorjev v novi črnogorski vladi

Iz Podgorice za Patrijo piše Nevena Kovačević

Predsednik Črne gore Jakov Milatović in mandatar za sestavo vlade Milojko Spajić sta se sinoči sestala, tema pogovora pa je, kot poročajo številni črnogorski mediji, potekala o procesu oblikovanja vlade ter vse očitnejših sporih in boju za prevlado znotraj gibanja Evropa zdaj (PES).

Podrobnosti sestanka niso znane javnosti, vendar se ugiba, da je bilo govora o neposlušnosti poslank Radinke Ćinćur in Jevrosime Pejović, ki zaradi naklonjenosti Milatoviću na seji glavnega odbora stranke nista podprli Spajićeve vlade, zato je skoraj gotovo, da mandatar na njuna glasova ne more računati niti na seji parlamenta.

Po drugi strani pa predsednik, ki izkorišča prav vsako priložnost, da se, v nasprotju z ustavnimi pooblastili, vmeša v proces pogajanj, je nedavno namignil, da bi lahko bilo število poslancev, ki v skupščini ne bodo dvignili roke v znak podpore vladi, še večje, s čimer je javno razkril spor in nestrpnost, ki že dlje časa vladata med obema voditeljema.

Tako se je od računice o glasovih 44 poslancev, o katerih je govoril Spajić, prišlo do vprašanja, ali bo mandatar sploh uspel zagotoviti večino 41 ali pa bo število glasov padlo morda celo pod 40.

Jasno je, da Milatović na vse načine poskuša prepričati del poslancev, ki pripadajo njegovi struji, naj ne podprejo vlade z Demokrati in manjšinami, po konceptu, ki ga je predlagal Spajić, če del izvršilne oblasti ne bi predstavljale stranke, prepoznane kot del rusko-srbske agenture.

Poleg zagovarjanja vstopa koalicije Za prihodnost Črne gore v izvršilno oblast, na čemer je predsednik močno vztrajal tudi, ko je med nedavnim obiskom Hrvaške odgovarjal na novinarska vprašanja, se je lobiranje razširilo tudi na Državljansko gibanje URA Dritana Abazovića, kar je Abazoviću, ki se ne sprijazni z dejstvom, da bo skoraj gotovo izgubil vse vzvode oblasti, dalo veter v jadra, da v znanem slogu slabega komika nadaljuje s šalami o plesnivi torti in predlaganjem nekakšnih novih, očitno neustavnih rešitev, ki bi mu pomagale obdržati tehnični položaj vsaj do konca leta.

S sklicevanjem na že zdavnaj neobstoječo in fiktivno podporo mednarodnih partnerjev, katerih zaupanje je Abazović izigral z brezpogojno poslušnostjo Beogradu in Moskvi ter blokiranjem evropske poti države, odhajajoči premier nadaljuje s poskusi zavajanja javnosti.

Razlog za Abazovićev strah je najverjetneje težnja mandatarja Spajića in funkcionarjev iz njegovih vrst po prevzemu nadzora nad varnostnim sektorjem, kar bi lahko pripeljalo do razkritja številnih zlorab, ki so jih zaradi varnostnega kaosa, ki so ga sami ustvarili, izvajali premier in njegovi najbližji sodelavci, od preprečevanja razkritja ruske vohunske mreže v Črni gori, preko tihotapljenja cigaret in številnih drugih afer, ki so mesece nazaj pretresale črnogorsko javnost.

Po navedbah medijev je Milatović sinoči s pismom obvestil Spajića, da zahteva dva močna resorja v zameno za dva poslanska glasova Radinke Ćinćur in Jevrosime Pejović, eden od njih pa je ministrstvo za gospodarstvo, na čelu katerega bi bil Nebojša Vuksanović, nekdanji funkcionar in nosilec liste Socialistične ljudske stranke na parlamentarnih volitvah, izvedenih 11. junija.

Prav odločitev SNP o podpori Spajićevi vladi bi lahko bila ključna za oblikovanje večine 41 poslancev, zato je sledila nova zahteva – naj SNP pripada eno podpredsedniško mesto in dva resorja, med katerimi je po pisanju medijev tudi ministrstvo za kmetijstvo, na čelu katerega trenutno stoji vodja te stranke. SNP je doslej od Spajića prejel več ponudb, o katerih sprejetju se niso odločno izjasnili.

Vodja te stranke, Vladimir Joković, se je nedavno sestal z Ivico Dačićem, s katerim se je pogovarjal o udeležbi SNP, kot tipično prosrbske stranke, v novi vladi in ob tej priložnosti dobil podporo uradnega Beograda, kar je, po vsej verjetnosti, skupaj s temeljno vlogo pri doseganju končnega dogovora, vplivalo tudi na rast apetita glede resorjev, s katerimi bi želeli upravljati, čeprav gre za stranko, ki s komaj prestopnim cenzusom dejansko izginja s črnogorskega političnega prizorišča.

Če je predsednik od strankarskega kolega res zahteval resor gospodarstva, s katerim bi upravljal nekdanji funkcionar odprto prosrbsko usmerjene SNP, je jasno, da se dosledno uresničuje strategija uradnega Beograda – ali bodo v vladi lojalne strukture, ki bi preko pomembnih resorjev Vučiću zagotovile nadzor najprej nad črnogorskim gospodarstvom, kar bi državo naredilo ekonomsko odvisno od Srbije, ali vlada sploh ne bo oblikovana.

Ker ima Aleksandar Vučić na svoji strani kot ključnega igralca preveč ambicioznega črnogorskega predsednika, ki ga ne skrbi, ker nenehno krši z ustavo določene pristojnosti, ter predsednikovega najbližjega sodelavca in svetovalca za varnost Dejana Vukšića, sicer agenta rusko-srbskih obveščevalnih služb, uresničitev začrtane strategije poteka kot po maslu.

Ni več pomembno, kaj pravijo zahodni partnerji, Vučićevim regionalnim igram očitno nihče ne sme stati na pot.

Čeprav v gibanju Evropa zdaj trdijo, da bi nova vlada lahko bila oblikovana do 20. septembra, medsebojna prerekanja funkcionarjev in namigi dela koalicijskih partnerjev, da ne bodo glasovali za vlado brez ZBCG, govorijo nasprotno.

Ali bo mandatar uspel in na kakšen način se bo spopadel z vse intenzivnejšimi pritiski ter oblikoval vlado, ki nedvomno ne bo niti proevropska niti stabilna, ter kakšni bodo v tem primeru odnosi premierja s predsednikom, ki si bo prizadeval za neustaven nadzor nad delom vlade, so vprašanja, na katera se odgovori še ne kažejo.

Čeprav je sestavljena iz programsko in vrednostno različnih sestavin, med katerimi so skoraj vsi, razen manjšinskih strank, bolj ali manj blizu Srbski pravoslavni cerkvi in so zato bližje desnemu centru kot državljanski opciji, je Spajićeva vlada v tem trenutku vsekakor boljša rešitev od novega volilnega cikla in nadaljevanja mučenja države ter uničenih institucij.

Eno je gotovo – konca politične krize, ki so jo sprožili val kleronacionalizma in vplivi močnih struktur zunaj Črne gore, ni na vidiku.